Pivska pot okrog sveta

  • 29.05.2017

Ameriški Thrillist, spletna stran, ki predstavlja najrazličnejša področja užitka, je vzel pod drobnogled številne pivske statistike in na osnovi pridob­ljenih podatkov sestavil lestvice vodilnih držav na svetu.

Znano je, da s(m)o moški naklonjeni lestvicam (menda zaradi načina delovanja naših možganov), če pa so te posvečene pivu, smo zadeli dobitno kombinacijo. Če zanemarimo top lestvice najboljših piv na svetu, ki jih je zaradi raznolikosti izdelkov in subjektivnega okusa nemogoče združiti, ter sezname o najdražjih pivih, ki jih res ni težko našteti, vse druge lestvice predstavljajo določena področja oziroma države. V nasprotju z olimpijskimi igrami in svetovnimi prvenstvi, pri katerih napredek določajo neposredna srečanja držav, je pri pivu to znatno teže, vsaj če govorimo o kakovosti. V nasprotju s tem so podatki o količinski proizvodnji piva zelo jasni in na lestvici prednjači gosto poseljena Kitajska. Tudi podatki o količini piva na posameznika so zelo točni, težava je le v tem, ker v ažurnosti zaostajajo za nekaj let. Zadnji uradni podatki so bili objavljeni leta 2012. Pa si poglejmo nekaj let staro lestvico najboljših desetih na osnovi letne konzumacije piva na prebivalca (v litrih):

  • 1. Češka 148,6
  • 2. Avstrija 107,8
  • 3. Nemčija 106,1
  • 4. Estonija 102,4
  • 5. Poljska 98,5
  • 6. Irska 98,3
  • 7. Hrvaška 85,9
  • 8. Venezuela 85,5
  • 9. Finska 84,2
  • 10. Romunija 83,2

Vsi ti narodi so se v preteklosti torej proslavili kot pivopivci. Avstralci, denimo, so zasedli 11. mesto, Američani 14., Britanci 22., Slovenci pa častno 13. mesto. Resničnega ljubitelja piva ti suhoparni podatki pretirano ne zanimajo. Bolj kot gole količine ga zanimajo kakovost, inovacije in splošno pivovsko vzdušje v posameznih državah, ki bi potencialno lahko bile cilj njegovega potovanja, posvečenega raziskovanju najboljših piv na svetu. Zgornje številke mu pri tem ne bodo kaj prida pomagale, saj smo v zadnjem desetletju zaznali tektonske spremembe v industriji piva, ki se v nekaterih državah razvija z veliko hitrostjo. Prav iz tega razloga je ameriški Thrillist, spletna stran, ki predstavlja najrazličnejša področja užitka – denimo mesta, hrano in pijačo, potovanja, recepte in nakupovanje – zbral vse mogoče statistike na temo piva. Prelistali so specializirane revije in preostalo strokovno literaturo, niso pa jih odvrnile niti raziskave v pivnicah in barih. Primerjali so tudi različne podobne sezname. Tako je nastal seznam vodilnih pivovskih držav na svetu.

Kriteriji so bili dobro pivo, kar smo že omenili, ter inovativnost in razgibanost pivov­ske scene. Predstavljamo 13 držav, ki so zadovoljile vse kriterije, potrebne za umestitev na lestvico, in sicer v obrnjenem vrstnem redu.

  • 13. Irska
  • 12. Nova Zelandija
  • 11. Švedska
  • 10. Italija
  • 9. Norveška
  • 8. Nizozemska
  • 7. Kanada
  • 6. Japonska
  • 5. Danska
  • 4. Nemčija
  • 3. Velika Britanija
  • 2. Združene države Amerike
  • 1. Belgija

Če želimo analizirati Trillistovo lestvico, moramo omeniti, da so predvideli tudi Madžarsko, ki si dandanes zagotovo zasluži visoko mesto, saj pivo v tej državi v zadnjih letih doživlja pravo revolucijo. Po vsej državi se nenehno pojavljajo nove mikropivovarne in hišni proizvajalci craft piva vseh mogočih stilov, ki so prava osvežitev za vse, že utrujene od velikih svetovnih blagovnih znamk. Pa se vrnimo k omenjeni lestvici. Že na prvi pogled se srečamo z marsičim logičnim, pa tudi s številnimi presenečenji. Pojdimo po vrsti. Irska ni nikakršno presenečenje, saj je pitje piva v pubu ena prvih asoci­acij o popularni kulturi te dežele. Čeprav je Irska šesta na lestvici potrošnje piva na prebivalca, je njena pivovarska ekspanzija fenomen zadnjih let. Pred desetimi leti je bil celoten irski trg v rokah le petih pivovarn, danes je ta številka desetkrat večja. Nova imena, med njimi White Hag, Galway Bay Brewery ali Trouble Brewing, predstavljajo zelo razširjen val mikropivovarn, ki žanjejo izjemne kritike. »Korak bliže temu je irska vlada naredila leta 2013 s sprejetjem novih zakonov, ki spodbujajo pivovarsko podjetništvo, pripravljajo pa tudi brezplačna izobraževanja za potencialne pivovarje, kar je znak, da se bo trend rasti zagotovo nadaljeval,« je povedal Joe Kearns, glavni pivovar White Haga. Med druščino držav bo številne bralce morda presenetila Nova Zelandija, vendar moramo vedeti, da je kmetijsko blagostanje v državi omogočilo eno najhitreje rastočih pivovarskih držav. Dobro znani po proizvodnji ječmena imajo danes Novozelandci s svojimi avtohtonimi vrstami hmelja, ki ga bogatijo nežne citrusne note, konja, ki lahko tekmuje z najboljšimi svetovnimi vrstami piva, temelječimi na okusu hmelja. Pa ne mislimo le na vrste IPA. Mikropivovarne, kot so Yeastie Boys, 8 Wired, Liberty Brewing, Tuatara Brewery in Moa Brewing, so doživele razcvet s priljubljenostjo številnih vrst piva, od sezonskih do stouta. Tudi švedska proizvodnja piva raste kljub tamkajšnjim zakonom, ki prepovedujejo pivo, močnejše od 3,5 odstotka v maloprodaji (razen v prodajalnah, ki jih nadzira država), torej imajo švedske pivovarne pičlo odmerjen prostor za svoje proizvode v lastni državi. Kljub temu se pojavlja vedno več novih pivovarjev, ki kaj hitro vzbudijo zanimanje med svetovnimi pivovskimi navdušenci. Med najus­pešnejše spada Nya Carnegiebryggeriet, sicer sestra pivovarja slavne newyorške Brooklyn Brewery.

Če se uvrščate med dobre poznavalce Italije in se čudite nad dobro uvrstitvijo te države na lestvici piv, Apeninskega pol­otoka verjetno v zadnjih letih niste pogosto obiskali. Kljub idealni vinorodni legi, neverjetno vplivnemu vinarskemu lobiju in skorajda nični spodbudi proizvodnje piva, Italija v zadnjih desetih letih doživlja velik bum mikropivovarn. Doma in tudi po svetu so se že proslavile znamke Ducato, LoverBeer in del Borgo, vodilne v nizu proizvajalcev z inovativnimi pristopi tradicionalnih vrst piva. Čeprav so te vrste že danes vrhunske kakovosti, popoln razcvet italijanskega potenci­ala pričakujemo v naslednjih letih. Norveški bari že od nekdaj ponujajo najboljše vrste svetovnih piv, kar je končno vzpodbudilo tudi lokalne ljubitelje te pijače, da so se lotili dela. Danes uspešne pivovarne, kot so Nogne, Fjell Bryggeri in Lind­heim lkompani (zadnji dve sta uvrščeni na vse lestvice najboljših novih pivovarn na svetu iz leta 2015), utirajo pot mlajšim rodovom v boljšo prihodnost. Čeprav Nizozemska po pivu najmočne- je slovi z znamkama Heineken in Amstel, se država ponaša še z dvema od skupno desetih obstoječih trapistovskih pivovarn v svetu (preostale so v Belgiji) ter z zelo živo kulturo piva, vrhunskimi bari in pivnicami.

Danes največje pohvale kritikov pobirata mikropivovarni Brouwerij Emelisse in Brouwerij de Molen, katerih peneče dobrote so redno na letnih lestvicah najboljših svetovnih piv. V Kanadi dolga leta niso odstopali od svet­lega lagerja, ki so ga proizvajali v velikih količinah. V začetku osemdesetih let pa je Kanadčane, podobno kot Američane, zgrabila vročica mikropivovarn, trend, ki pivovarsko elito v državi vodi še danes. Pokrajina Quebec, v kateri najdemo najbolj cenjene pivovarne Unibroue, Dieu du Ciel in McAuslan, je zaslovela s pivi, ki so jih navdihnile belgijske poslastice. Danes po vsej državi najdemo vrhunske mikropivovarne (prednjačita Bellwoods iz Toronta in Parallel 49 iz Vancouvra) kot tudi prvovrstne bare in pivnice, ki kanadsko kulturo pitja piva uvrščajo na sedmo mesto na svetu. Japonska kot država slovi po natančnosti in naklonjenosti detajlom, zato ni presenetljivo, da tam pivo ni zgolj 'ena od pijač'. Piva, ki so lokalno znana kot ji-biru (lokalno pivo) in kurafuto bia (pivo iz mikropivovarn), so se razbohotila v devetdesetih letih, ko je vlada spremenila zakone o obveznih količinah proizvodnje piva. To je japonskim pivovskim zanesenjakom dalo polet za zelo uspešne poskuse vseh vrst – od belgijskega witbiera do hmeljastih piv IPA ter gostih stoutov. V zadnjih letih mednarodne nagrade pobirata pivovarni Kiuchi (paradni Hitachino Nest Beer) in Echigo Biru, ki tudi največ izvažata. Danska doslej sicer razen Carlsberga ni imela močnih adutov kot denimo Belgija ali Nemčija, ji je pa uspelo oblikovati lepo linijo tradicionalnih sezonskih piv, mikropivovarne pa so z velikim navdušenjem ponudile piva raznovrstnih stilov. V ospredju je splošno priljubljeni Mikkeller, ki je danski pivovski ugled ponesel v neslutene višave, pridružila pa se mu je cela vrsta mikropivovarn, med katerimi je najbolj priljubljena To l. Tako dandanes danska craft piva najdemo v vsakem ambi­cioznejšem pivov­skem baru na svetu. Nemčija je na vrhu lestvice držav po količinski proizvodnji piva in tretja po potrošnji te pijače na prebivalca. Zelo strog zakon o pivu (Reinheitsgebot) skrbi za to, da kakovost že stoletja ostaja nespremenjena. Klasiki, kot je Ayinger, postavljajo zelo visoke standarde, zgodovinske pivovarne, kot je Riegele, pa ohranjajo lokalne specialitete, za katere ni zanimanja v tujini ali na širšem domačem trgu. Za visoko mesto na lestvici se Nemčija lahko zahvali agilnosti majhnih pivovarn, kot sta Freigeist in Vagabund Brauerei.

V Veliki Britaniji se danes ne dogaja vzpon, ampak prava eksplozija ponudbe mikropivovarn. Počasne, vendar dosegljive spremembe v zakonski regulativi so omogočile trenutno rekordno število pivovarn, največje v obdobju po drugi svetovni vojni. Trenutno ima Velika Britanija največ pivovarjev glede na število prebivalcev na svetu. Prednjačijo pivovarne Wild Beer Co, Kernel, Beavertown in Harviestoun, ki s posebnimi vrstami piva vse bolj zvabljajo mlado populacijo od svetlega lagerja, ki je deset­letja dominiral v pivnicah. Poleg tega je Velika Britanija skupaj z Belgijo in Nemčijo še naprej središče proizvodnje novih stilov piva in ena od glavnih stebrov sodobnega pivovarstva.

Če o ameriških pivih še vedno razmišljate v okviru davne šale iz epizode Letečega cirkusa Montyja Pythona (odgovor na vprašanje, v čem je ameriško pivo podobno seksu v kanuju, se glasi, da sta oba zelo blizu vodi), potem ste v veliki zablodi. V Združenih državah vsak dan odprejo v povprečju 1,5 nove pivovarne, ameriška piva pa prevladujejo na svetovnih top lest­vicah. Čeprav potrošnja piva v ZDA upada, so novi ameriški stili piv, še zlasti t. i. ekstremna piva, v svetu tako zelo priljubljeni, da se njihove mikropivovarne širijo tudi v Evropo – Stone v Berlin, Brooklyn Brewery pa na Švedsko. Na čelu gibanja, ki oživlja pozabljene stile in osmišlja nove, so Hill Farmstead, Russian River in 3 Floyds, dobro znani že po vsem svetu. Ne glede na to, ali ste ljubitelj vrst lambic, saison, dubbel ali witbier, Belgija je edinstven primer združitve tradicije in inovativnosti v svetu. Belgija po zaslugi znamk Kwak, Rodenbach, Gulden Draak, Chimay, Cantillon, Tilquin in Brasserie Dupont ohranja svoje tradicionalne pivovske tehnike, stile piv in metode, ki jih posnema ves svet (fermentacija v steklenicah in posodah koelschip). Poleg ohranjanja tradicije Belgija prvo mesto med pivovarskimi državami upravičuje tudi s številnimi sodobnimi pivovarnami, kot so de la Senne, Alvinne in Hof ten Dormaal, ki tradicijo posodabljajo s sodobnimi tehnikami in vrhunskimi surovinami. Država je lahko brez zadržkov ponosna nanje. Slavni roker Frank Zappa je ugotovil: »Ne morete biti prava država, če nimate piva ali letalske družbe. V pomoč sta lahko tudi kak­šna nogometna ekipa ali nekaj jedrskega orožja, vendar je nujno imeti vsaj pivo.« 

TEKST Tomo Will
FOTO Profimedia, Proizvajalci

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri