Oko za telo

  • 18.04.2008

»Končno!«, »Jasno!« in »Vsekakor!« so bili najpogostejši vzkliki sodelavcev na uredniškem sestanku. Nekdo je seveda postavil vprašanje, ali se bom fotkala gola. Ker bo moja »žrtev« pač priznani fotograf aktov …

(Foto: Bogo Čerin )

Bor, moj stalni fotografski spremljevalec, je tokrat ostal doma. Namenoma. Ne samo, da je dvignil roke od svojega fotografskega objektiva, tako rekoč pahnil me je pred drugega. Pa ne kateregakoli: pred tistega, ki je znan po tem, da razgalja. Odlično razgalja.

Bogomir Čerin je profesor fotografije na mariborski pedagoški fakulteti in odličen fotograf. Slednje potrjujejo neštete nagrade in priznanja. Njemu najljubša je uvrstitev med finaliste tokijske fotografske razstave pred dvema letoma. Enako uvrstitev je dosegel tudi na natečaju francoske fotografske revije Photo, kjer je leta 2000 na temo »akt« tekmovalo 40 tisoč fotografij iz 70 držav.

Najprestižnejše priznanje kakovosti pa mu pomeni podeljeno častno članstvo Londonskega fotografskega salona. Podobnih kazalcev dobrega dela se je nabralo že prek dvesto, o vestnosti pričajo tudi številne samostojne razstave po vsem svetu. Vsekakor nadvse prepričljivo izhodišče za to, da se mirno poženem v studio – naravnost pred njegov fotoaparat.

O plašnosti niti sledu. Moji seveda. Izkušeni maček je prijazno namignil na meni dodeljeno mesto in medtem sproščujoče klepetavo pripravljal tehniko. Kamero, luč, preveril je svetlobo. Verjetno mu je bilo že prej kristalno jasno, kaj početi z mano. Mojster Čerin namreč meni, da je priprava temelj dobre fotografije. Sam koncept, zgodba (vsaka dobra fotografija je zgodba zase), tehnične zadeve. Dobra priprava, pravi, naj bi včasih vzela tudi deset ali dvajsetkrat več časa kot samo fotografiranje.

In kako razložiti mlademu modelu, verjetno študentski mladenki, ki se je javila na oglas in prvič stoji pred profesionalnim fotoaparatom, naj odvrže prvi kos oblačila? Trik je v sproščeni postopnosti. Nevsiljivemu ogrevanju. Nežnemu fotografiranju. Modeli delajo za primerno plačilo, kar ponavadi milo študentko takoj prelevi v odločno mlado poslovno žensko. Stvari so tako nedvoumno (pogodbeno) jasne, variacije so možne le še v poziranju. Tega pa se morajo mlade dame striktno naučiti.

Bogo je natančen, kar se tiče učenja modelov. Pred desetimi leti, pravi, je potreboval kaki dve leti, da je izšolal model. Lani mu je to uspelo v treh mesecih. Modeli morajo biti pozorni predvsem na tri stvari. Najprej morajo vedeti, katera roka je leva in katera desna. To je največja težava. Sledi nega celotnega telesa, tretja stvar pa je spremljanje navodil, ki jih model dobi pred snemanjem. »Manekenka, fotomodel, to ni stvar dveh ur. To je stvar načina življenja,« je nepopustljiv fotograf, ki pravi, da fotomodel ne sme imeti na sebi niti ene modrice, pa če še tako ljubi borilne športe.

Telo fotomodela odlikuje čista svetlobna linija, ki teče po telesu, ne da bi zadela ob kakršnokoli nevšečnost. Odpadejo bradavice, lepotne pike in druge kožne nepravilnosti. Klasična fotografija na tem področju ne dopušča improvizacij. Nefotogeničnost pa je, pravi Čerin, kratek stik med modelom in fotografom.

»Modeli so samo dobri, fotografi so dobri in slabi.«

To načelo v povezavi s »samec, ki osvaja samičko, ima v očeh filter, zato ne vidi dobro svojega motiva,« je bil Bogomirov odgovor na moje vprašanje, ali se med snemanjem kdaj vzburi. Zatrdil mi je, da je fotografiranje trdo delo. Da vladajo goli poslovni odnosi. In da je po uspešni fotoseansi upehan, kot bi se močno fizično naprezal. Jasna definicija tega, kaj ga vzburja, pa je bila opravljena že pred približno dvajsetimi leti (partnerka).

Pa sem podrezala z druge strani. Profesor hrani kopico golih avtoportretov, saj je načelen človek. Načela pa veljajo tudi pri izbiri modelov. Njegova študentka ne more postati model, dokler mu ne prinese diplome. Do zdaj je iz fotografije diplomiralo že petnajst študentov in študentk ...

Bogomir Čerin je junak slovenske umetniške fotografije, ki mu ni bilo nikoli popolnoma jasno, kaj je pornografija, kaj erotična fotografija in kaj akt fotografija. Fotografija je zanj preprosto dobra ali slaba. Sam je pristaš dobre. Točno tako bi naredil tudi s Tanjo Ribič, ki se mu zdi ženska in pol. Moški in pol pa je zanj vsestranski (tudi fotograf) Lado Jakša – o akt fotografiji tu ni govora, ker je gospod Čerin za moške akte manj nadarjen.

»Lepota je tisto, kar skriva obleka. Če hoče ženska pokazati svojo lepoto v celoti, se mora slikati kot akt. Vse drugo je falsifikat.« Jaz sem bila v tistem trenutku še v fazi ogrevanja. Lepoto sem oblečeno pokazala prijaznemu fotoaparatu, ki je sam tokrat zabeležil oba – mojstra in njegovo radovedno izpraševalko.

TEKST: Nina Rupel

FOTO: Bogo Čerin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri