Obuta mačka

  • 06.02.2008

Pisalo se je leto 1986, ko so reperji z očali, za večno zapisani kot RUN DMC, v videospotu sedli na stopnice, se sklonili naprej, z rokami proti kameri vlivali ritem in poudarjali liriko. Zasuk proti nogam pa je razkril nov hit, ki je z novim tisočletjem postal zimzelen: odvezane adidaske so obnorele oboževalce skupine, njihove prijatelje, mladostnike, Ameriko, Evropo. Poti nazaj ni bilo. Videospoti so tudi v tem primeru ustvarili bum. Ko smo se sredi osemdesetih ozrli naokoli, smo jih tako videli povsod. Na metalcih pod najtesneje nadetim spranim in oguljenim džinsom, pri panksih pod ketnami, pri šminkerjih na vespah, pri šolarjih, še poslovneži so bili pozorni na izbor za tenis. Le firme, barve in modeli so bili različni. Stanovsko različni. Fenomenu pri nas še vedno rečemo superge.

(Foto: *)

30 fotografij v galeriji

Športni čevlji ali čevlji za šport bi bilo sicer slovnično bolj ustrezno, toda kdo bi se sramotil s takšnim izrazjem! Superga je pač ponarodela, z ustnim izročilom pa je postala del terminologije tudi letošnjih maturantov. Tako zlatih kot tistih povprečnih.

Vprašanje pa je, koliko jih pozna sam izvor besede superga. Gre za zimzeleno uspešnico športno obutega sveta, ki je nastal v tovarni na severu Italije, prvi model že leta 1911. In morda je prav vladavina sosednje Italije po prvi svetovni vojni zasidrala ta izraz na področju, ki si sicer tako zelo želi domačih besed. Na koncu je, kot na številnih primerih vidimo tudi danes, zmagala volja množice, ki hrepeni po originalu.

Generacije sredi prejšnjega stoletja je osvojil model, ki ga lahko kupimo še danes: amalgam preprostega bombaža (na voljo v različnih barvnih odtenkih) in gume. Na začetku svoje poti idealen za odpadnike, pozneje za šminkerje, ki so jih umetelno nasajali na bele nogavice, nekaj centimetrov pod korenčkasto zaključenim džinsom, na koncu pa smo jih najraje pripisali bratom skupne republike.

A ti so že kolebali med italijanskim modelom in konkurenčnim domačim proizvodom, kjer je ob strani pisalo Startas. No, superga ima še eno povezavo s športnim življenjem. Zelo žalostno. Tako se namreč imenuje bazilika na hribu nad Torinom, kamor je 4. maja leta 1949, malo čez peto popoldan, strmoglavilo letalo nogometnega kluba Torino. Kluba, ki je bil v letih svojega razcveta sinonim za sanjski nogomet.

Danes italijanska zaščitna znamka ne tekmuje več v vsakoletni podjetniški vojni za najnovejšo, najboljšo in najbolj modno športno obutev. Upravičeno uživa status legende. Tako kot po materialu zelo soroden model iz ZDA. Več kot 60 % Američanov je namreč vsaj enkrat v življenju nosilo All Star »Chuck Taylor«, poslovenjeno olstarke. Njihovo priljubljenost je leta 1923 zakrivil Charles H. Taylor, ki je igral v košarkarski ekipi Akron Firestones. Čez desetletja so prišle v Trst, mi tudi. Zaradi njih so se tržaški prodajalci naučili nekaj slovenskih in hrvaških besed.

Nakup tega kulta je potekal na zelo osnoven način, brez odvečnega nakladanja. Bil sem priča ekspresnemu nakupu Hrvatice. Rekla je: »Starkice.« Prodajalka: »Boja, broj?« Ona: »38, boje naranče.« Samo da smo jih čim prej obuli, v škatlo pospravili ponošene bivše in se boljše volje odpravili proti meji! Bili smo v igri, v kateri je doslej igralo 580 milijonov Zemljanov. Še danes jih s polic pokupijo 30 tisoč parov. Ljubezen množice, ki traja že več kot 80 let!

A kulti se v zadnjih letih porajajo tudi v mikrokozmosih posameznih športnih panog. Proizvajalci so tehnologijo usmerili v razvoj modelov, ki služijo različnim zahtevam, kot so hitrost, teža, trdnost, odriv … Nekateri čevlji so sešiti tudi iz usnja poskočnih kengurujev. Zaradi tega je tudi tekmovalec bolj poskočen. Priča smo poplavi ponudbe, ki jo omogočata kupna moč razvitega sveta na eni in produkcijska zmožnost držav tretjega sveta na drugi strani.

Skoraj vsak dan se soočamo z ocenami varuhov človeških pravic, ki opozarjajo na izkoriščanje otroške delovne sile po svetu. Samo ameriško podjetje, ki si je ime sposodilo pri grški boginji zmage, ima več kot 700 pogodbenih obratov na Kitajskem, v Vietnamu in Indoneziji. Delavci delajo 60 ur na teden, zaslužek zadošča za osnovne življenjske potrebe in je daleč premajhen, da bi lahko skrbeli še za druge družinske člane. Vendar je sila oglasov in hipermarketinga, v katerem sodelujejo največje svetovne športne zvezde, preveč vabljiva. Samo da so ob strani kljukica, tri vzporedne črte ali divja mačka! Med drugimi, seveda.

Vrhunski športniki so na drugi strani pri obutvi pozorni na laičnemu očesu skrite podrobnosti. Logotip na strani je pomemben le za njihovo pogodbo, posledično za eksistenco. Letošnji olimpijski nastopi so bili hkrati latentna manekenska prireditev za predstavitve novih modelov. Če vzamemo pod drobnogled atletiko, ne nazadnje uživa status športnega Olimpa, smo videli čevlje, ki so na prvi pogled enaki, peresno lahki, s podplati, ki perforirajo tartan … A razlike so precejšnje.

Naj izjema potrdi pravilo, ko omenim ime etiopskega maratonca Abebe Bikila. Leta 1960 je na olimpijskih igrah v Rimu na cilj maratona pritekel bos. Z rekordnim časom 2:15:16. Drugouvrščeni, obuti Maročan Rhadi Ben Abdesselem, je za njim zaostal malo manj kot pol minute, zmagovalec pa je s svojo zmago in načinom teka želel prikazati bojevit in nepopustljiv etiopski duh. Zanimivo bosonogo predstavo je namenil prav Italijanom, ki so malo manj kot dvajset let pred tem z vojaško silo vdrli v Etiopijo.

Izjema na začetku dobe avantgardnega razvoja. Na letošnjem maratonu so udeleženci tekli z lahkimi, vzdržljivimi in prilagodljivimi obuvali. Na vrhnjem delu imajo večinoma posebno mrežico, ki omogoča dihanje kože. Tekači, ki so odvisni od razvite hitrosti, na stezah uporabljajo čevlje z značilnimi železnimi konicami na podplatih, navadno pa so anatomsko prirejeni njihovemu stopalu. Jesse Owens se v svojem času ni posebej oziral na strukturo copat. Hitlerja je na berlinskih olimpijskih igrah razbesnel v skoku v daljino in v teku. Z istim parom »šprinteric«. Danes se zmaga skriva v podrobnostih. Skakalci v višino potrebujejo hitrost na tleh in v zraku.

Zato so vezalke zamenjali z zadrgami, konice so povsem pri prstih, pod njimi pa je tudi posebna gumijasta podlaga, ki omogoča dodaten sunek pri odrivu. Skakalci v daljino imajo konice tudi pod peto, saj tako laže nadzorujejo odriv s celotnim podplatom. Po drugi strani bo za slovenski vrhunski rezultat veljalo razmisliti tudi o senzorju, ki prepreči prestop … Naj vsaj malo zaskeli! Metalci kopja pa svoje delo opravljajo z daljšimi konicami in ojačenim zgornjim delom, saj pri izmetu drsajo z zadnjo nogo po tleh.

In tako naprej pri drugih športih. Velik del športne javnosti, ki želi športnike spremljati tudi po aktivni plati in ne le pred televizijskimi ekrani, vsako leto pozorno opazuje vzornike, njihovo tehniko in opremo. Kaj je novega v kolesarski ponudbi? Ali novi nogometni čevlji bolje brcnejo žogo? Slepo lahko verjamemo izjavam športnikov, še bolje pa je, da se o primernosti opreme za naše potrebe in predvsem fizični ustroj podrobneje prepričamo pred nakupom. In tako je tudi s športnimi čevlji. Če jih bomo nosili po slovenskih asfaltnih cestah, je sicer vseeno. Samo da bodo »in«. Iz kakršnegakoli vzroka: šminkerskega, odpadniškega, zaradi udobja … Če že ne ravno s konicami in brez vezalk, pa vsaj v primernih barvnih odtenkih. In s statusnim logotipom ob strani.

Superge ostajajo, kakorkoli jih imenujemo. Kultne črne, preproste in odvezane adidaske imajo novo sporočilo. 30. oktobra 2003, pred malo manj kot dvema letoma, so v studiu v Queensu (NY) ustrelili Jasona Mizella. Novica ne bi presegla okvirov občinske kronike, če ne bi šlo za DJ Jama Masterja Jaya, ustanovnega člana skupine RUN DMC. Pesem Walk This Way je dobila nov pomen. V podjetju, ki ga je leta 1948 ustanovil Adi Dassler, so izdelali nove superstarke z njegovim imenom in podobo.

5 legendarnih

Življenjska doba novih modelov na policah trgovin je med tri in šest mesecev. Potem jih zamenjajo. V zgodovino športnih čevljev so se vpisali mnogi, ki so preživeli desetletja, v originalni podobi pa jih izdelujejo še danes. Izmed teh smo izbrali pet najbolj priljubljenih:

  • All Star Chuck Taylor: Vez med generacijami; dedki so v njih igrali košarko, vnuki jih v šolah nosijo namesto copa.
  • Nike Cortez: Na trg je model postavil Bill Bowerman, ki je športne navdušence presenetil z oblazinjenim stopalom od prstov do pete. Na policah so vse od leta 1968, drugačna je namembnost: z atletskih stez so prešli na ulice in plesišča.
  • Air Jordan I: Leto 1985, začetek nove ere v košarki in marketingu. Prišel je Michael Jordan, z njim najboljša košarka in hit prodaje. Zaradi drznih barvnih kombinacij, temnordeče-črna in modro-črna, so pri končnih kupcih vzbujali mešane občutke. S svojo igro jih je prepričal sam Jordan in leta 1994 ter 2001, ko so izdelali retro seriji, so šle hitreje kot tople žemlje.

  • Dunlop Volley: Hit prodaje leta 1998 v Avstraliji. Premiera je bila leta 1939, model pa so posvetili teniški legendi Adrianu Quistu. Prodali so več kot 20 milijonov parov.
  • Stan Smith – Adidas: Še en model, ki je ime dobil po znamenitem teniškem igralcu. Tokrat ameriškem. Stanley Roger Smith je postal tudi ikona ulic, model z njegovim imenom pa se je od drugih ločil po tem, da je imel namesto treh vzporednih črt luknjice. Za ljubitelje na voljo tudi v visoki izvedbi.

Pomembni tehnološki koraki:

Do približno leta 1970 je bil svet športnih čevljev razmeroma dolgočasen. Po definiciji si je čevelj zaslužil športni naziv, če je imel gumijast podplat in platnen ali bombažen vrhnji del. Gumijasti del na dnu je bil kriv tudi za poimenovanje čevlja v angleščini – »sneaker«. Uporabnik je namreč stopal veliko bolj tiho, kot če je korakal z usnjenimi podplati. »To sneak« je torej enako kot »plaziti se«. Pred tremi desetletji so nastopile novosti:

  • Bill Bowerman je v razvoj tekaških modelov za Nike vložil svoje atletsko znanje in izkušnje. Po treningu so ga pekli podplati, zato je pomislil na oblazinjenje. Tako je prvič poskusil oblaziniti čevelj od prstov do pete in uspeh še vedno traja. Prav tako Bowerman ni bil zadovoljen s spodnjim delom podplata. V pečico je vstavil model za peko vafljev. Namesto testa je vlil gumo in oprijemljivejši ter hitrejši podplat je bil pečen!
  • Že leta 1961 je v filmu Absent-Minded Professor glavni igralec košarkarskim čevljem dodajal posebno maso, po slovensko letečo gumo. Michael Jordan je bil še v bioloških povojih, prav tako uresničenje tovrstnih čevljev. Konec 70. let je podjetje Nike predstavilo zračno tehnologijo. V petni del podplata so vstavili posebno vrečko, napolnjeno s plinom. Izum pomaga pri odrivu in doskoku in je danes v različnih oblikah in izpeljavah navzoč v večini športnih modelov.
  • Današnji čas je preplavljen z izboljšavami. Vodilna podjetja pod zaščitenimi imeni vsako leto predstavljajo novosti. Tako Adidas ponuja novosti, kot so ClimaCool (za prezračevanje in proti žuljem), konice v obliki črke Z, ki ne prebadajo podlage, a se bolje oprimejo, in Ground Control System TM, ki še bolj združi tekačev občutek in podlago. Nike izziva z izumom Nike Free, ki povsem približa bosonogi občutek za gibanje. Reebok pa je svojega najboljšega tenisača Andyja Roddicka navdušil z modelom Figjam DMX: zračniki ob strani, trša guma za vzdržljivost podplata in tehnologija DMX za mehak občutek.

Razvoj v času – košarkarski čevlji

Skupni časovni imenovalec obutve za različne športne aktivnosti je sam začetek. Govorimo o prvih dveh desetletjih 20. stoletja, ko so športniki tekli, brcali, skakali in metali v enakih modelih, izdelanih po principu spodaj guma, zgoraj platno (ali bombaž). Z razvojem in popularizacijo športa pa so se razvojne poti ločile. Za primer smo vzeli košarkarsko obutev.

  • 1891 – Kanadčan James Naismith postavi na igrišče sodobno košarko. Zanesenjaki igrajo bosi, s čevlji in provizoričnimi športnimi, lažjimi copati. Še žoga je bila nogometna.
  • 1921 – Začne se 40-letna vladavina najbolj prodajanih košarkarskih copat, Chuckijevih allstark. Eksplozivna mladina tretjega tisočletja se sprašuje, kako so lahko igrali v tako mehkih obuvalih, ki ne ščitijo sklepov, stopala in prenašajo tresljaje v hrbtenico. A igra je bila takrat počasnejša, mehkejša in za mnoge veliko bolj romantična. Zabijanja so bila stvar prihodnosti.
  • 1972 – Platno počasi odhaja v profesionalni pokoj. Častno in zasluženo. Tega leta v igro pristopi znamenita kljukica.
  • 1974 – Nov logotip, pumo, predstavi zvezda kluba New York Knicks Walt Clyde Frasier.
  • 1976 – Converse napove novo ofenzivo. V boj za komercialni presežek vstopi s silovitim Dr. J-jem, pozneje tudi z Larryjem Birdom in Magicom Johnsonom. Obujejo converse weapons in za seboj potegnejo množice navdušencev. Pristaši belih, natančnih in hladnih Celticsov (Bird) nosijo zeleno-bel model, drugi, podporniki kalifornijskega pristopa (Magic), imajo na nogah rumeno-vijoličasto kombinacijo. Trend preskoči Atlantik in postane hit tudi v Evropi.
  • 1983 – Premierno leto Nikejeve zračne tehnologije. Kupcem na ogled postavijo model air force 1.
  • 1984 – 1989 – Novinec na tekmi zvezd, Michael Jordan. Nova zvezda stalnica, ki z modeli Jordan (I, II, III III …) postane udarni Nikejev maneken. Adidas poskuša slediti s članom Knicksov, Patrickom Ewingom, in čevlji The Ewings. Pozneje gre Ewing na svoje, o čemer leta 1988 razmišlja tudi Jordan …
  • 1989 – V igro drzno vstopi Reebok. Njihov adut in protiudarec Nikejevim zračnim blazinam je The Pump, tlačilka. Na jeziku čevlja je oranžen gumb, s katerim so potrošniki veselo tlačili zrak v notranjost čevlja.
  • 1990 – 1994 – Neizpodbitno Jordanova leta. Z linijo, ki jo krasi njegovo ime, vsako leto obnori kupce. Čevlji mu postanejo spomenik še za časa življenja. Toliko bolj po senzacionalnih olimpijskih igrah v Barceloni. Tam igra tudi Charles Barkley, ki pred napovedano prvo Jordanovo upokojitvijo prav tako dobi svoj model.
  • 1995 – 1997 – Modeli z imeni novih zvezd. Nova tehnologija, nove barve, nove nore cene. Alan Iverson in zimzeleni model Reebok Question in Penny Hardaway (Air Penny), ki ga finančno podpira pogodba z Nikejem.
  • 1998 – Brez univerze se v ligo vpiše Kobe Bryant, skupaj z Adidasom in pristopom »Feet You Wear«. Čevlji, ki se po besedah izdelovalcev najlepše prilegajo nogi.
  • 1999 – 2004 – Doba podjetništva, pomanjkanje romantike. Poskusi z osvežitvijo starih, klasičnih, kultnih modelov se obnesejo. Vonj po dobičku okuži vsa podjetja in prav tako zvezdniške igralce. Prestopi se vrstijo: Vince Carter (Puma – Nike), Kevin Garnett (Nike – And1 – Adidas), Kobe Bryant (Adidas – Nike), novi ponudbi se ne upre niti Kitajec Yao Ming (Nike – Reebok). Tehnologija stopi v ozadje; je le začimba udarnim imenom.

Pa pri nas?

Zanimanje za košarko se je porodilo konec 30. let 20. stoletja. Konec 2. vojne najdemo podatke, da je igrišče lahko poljubno, žoga podobna tisti za rokomet, koš pa 2,5 metra visoko, ne najdemo še prav nič, kar bi določalo obutev. Zato so na začetku igrali v copatih za zunanjo vadbo, z gumijastim podplatom in platnom, ki je segalo do gležnjev.

  • 1950–1970: Podobno kot v ZDA so tudi tu skorajda izključno čevlji, ki so pretežno kopija Chuckijevih allstark; enobarvne, črne ali bele, večinoma visoke, z značilnim krožnim našitkom na gležnju. V tovrstnih čevljih so igrali tudi Daneu, Kristančič, Dermastia, začetniki in kasneje legendarne gonilne sile košarkarske eksplozije v Sloveniji in Jugoslaviji.

  • 1970–1990: Večja agresivnost v igri, hitrejše akcije, skoki in refleksni koraki v obrambi ter na drugi strani porajajoče se zanimanje večjih svetovnih podjetij so tudi na igrišča nekdanje republike pripeljali znamenite usnjene športne čevlje. V 70. je bil v ospredju Adidas s čevlji, ki jih danes že v drugo uspešno oživljajo, vidimo pa jih na arhivskih posnetkih z OI leta 1972 v Münchnu, 1976 v Montrealu; v Moskvi leta 1980 pa je jugoslovanska reprezentanca sprejela ponudbo Conversa in osvojila zlato medaljo v njihovi snežno beli obutvi. Leta 1984 so se naši preobuli nazaj v adidaske in Titovo mladino obnoreli z modelom top-ten. Te so postale hit in kasneje kult na zunanjih igriščih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in ni bilo pomembno, ali so visoke ali nizke, le da so bele, s tremi modrimi črtami in rdeče-modrim zaključkom na vrhu. V drugi polovici 80. let Borovo podpiše pogodbo s podjetjem Nike in trg se dodobra premeša.
  • Od leta 1990: V šolah, telovadnicah, na tekmah profesionalcev in amaterjev, na ulicah vidimo najnovejše modele, ki jih nosijo povsod po svetu. Globalizacija košarke je pripeljala do enotnega trga, ki obuva razvajene ameriške najstnike, zagovornike živalskih pravic, vidimo jih celo na fotografijah iz afriških državljanskih vojn …

TEKST: Andraž Pöschl

FOTO: Aleksander Štokelj, Reuters, S. Busič/Delo

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri