Oaza miru? Heh ...

  • 27.12.2007

Kako preživeti vse nevarnosti, ki prežijo na nas v domačih logih?

5 fotografij v galeriji

Ves čas poslušamo, da je Slovenija ena najvarnejših držav v Evropi, da imamo relativno nizko stopnjo kriminala, malo izgredov in da smo precej nezanimivi za nadnacionalne teroristične krožke. Toda pozor pozor, mala Slovenija vseeno ni tako nedolžna, kot je videti od daleč. Zato previdno – nekaj naših taborniških nasvetov vam zagotovo ne bo škodilo!

Snežni plaz

Kje: marsikje, najbolj pa na vseh alpskih smučiščih

Najprej nekaj statistik: plazovi se zgodijo tam, kjer je pobočje z naklonom 25 stopinj ali več; največ pla­zov je na strminah z naklonom 30 do 35 stopinj. Najbolj nevarne so vzhodne strmine, saj se tam zgodi 63 odstotkov nesreč s snežnim plazom. Če vas ta ujame, izpustite palice in upajte, da nimate smuči privezanih z varovalnim jermenom, saj v tem primeru delujejo kot sidro. Če pa niste smučali, se poskusite obrniti tako, da boste drseli z nogami naprej, saj so na poti verjetno skale in drevesa. Mahajte z rokami, kot da plavate hrbtno, saj vas bo to dlje držalo na površju. Če je zasutje neizogibno, zajemite zrak in si z dlanmi zaščitite nos in usta. Tako boste ustvarili dodaten prostor za zrak, ko bo plaz že nad vami. Pod snegom, pripravljeni na naslednji korak, izpustite slino iz ust, da ugotovite, v kateri smeri je površje. Začnite kopati. In ohranite mirno kri.

Možnost preživetja: srednje majhna

Ujeti v poplavo

Kje: povsod v nižinskem delu države, predvsem pa porečje reke Save

V močnem deževju tudi Slovenijo rade zalijejo poplave in povzročajo preglavice prebivalcem, kmetovalcem in ne nazadnje tudi voznikom. Lani so poročali, da je voznik avtomobila narobe predvidel globino, zapeljal čez poplavljeno cestišče, nakar je avtomobil preprosto odplaknilo v reko. Če se vam to zgodi, nikar ne odpnite varnostnega pasu, saj vas to drži na mestu. Počakajte, da se avtomobil napolni z vodo, zajemite zrak in odprite vrata. Potem pa le splavajte na površje. Pri tem upajte, da vas je odneslo stran od najmočnejših tokov in da boste imeli dovolj moči, da dosežete breg.

Možnost preživetja: srednja

Radioaktivno sevanje

Kje: Krško z okolico

Slovenci si še več kot deset let po černobilski katastrofi leta 1986 niso upali jesti širokolistne solate. Nuklearka v Krškem je naš ponos in naš strah. Vpliv na okolico je baje minimalen, a med desetdnevno vojno je bilo ved­no vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi vanjo treščilo nekaj raket. Ali pa če bi se zatresla zemlja – naša nuklearka pač počiva na potresnem območju. Učinek bi bil katastrofalen. Posledice izpostavljenosti manjšemu sevanju so lahko dolgoročne, od neplodnosti do rakavih obolenj. Če ste pogledali kakšno serijo Zvezdnih stez, veste, kakšna panika nastane, ko oznanijo možnost eksplozije sredice. Na ameriški vladni strani je rešitev le ena: bodite čim dlje od izvora radioaktivnega sevanja, kar je zunaj vsaj radija 15 kilometrov. In jejte brokoli.

Možnost preživetja: majhna

Avtomobilska nesreča

Kje: regionalne ceste po vsej državi

Med letošnjim januarjem in junijem se je na slovenskih cestah zgodilo 95 smrtnih nesreč, kar je sicer 22 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, pa vendarle skrb zbujajoče, če vemo, da je umrlo kar 118 ljudi, 526 pa jih je bilo huje poškodovanih. Največji razlog je seveda neprilagojena hitrost, takoj zatem sledi nepravilna smer vožnje. Edina rešitev iz te statistike je, da vozimo previdno in pametno, upošte­vamo pravila in se zavedamo možnosti sebe in svojega avtomobila. Če je nesreča neizogibna, upajte, da bo varnostni pas zdržal in bo airbag ujel vašo glavo, preden boste ugriznili v armaturo. Če se konča le z zvito pločevino in odvzemom naslednje plače, se lahko štejete med srečneže. In naj vam bo to v opozorilo!

Možnost preživetja: velika

Ugriz strupenjače

Kje: Breginjski kot, Kamniško-Savinjske Alpe, Trnovski gozd

Pri nas sta strahu vredni kači modras (Vipera ammodytes) in navadni gad (Vipera berus). Prva je dolga tja do enega metra, čokata, rjavkasta s prepoznavnim vršičkom na konici glave, druga pa do največ 85 centimetrov velika temno rjava kača s cikcakastim vzorcem. Nanju naletimo na jasah, kamnitih predelih, posekah in robovih gozdov. V osnovi izredno pomembna žival, saj ima ključno vlogo pri depopulaciji miši. Ker sta relativno pogosti tudi ob prijetnih gor­skih poteh, jo lahko mimogrede oplazite, ko iščete primeren kotiček za mini piknik in seks z izbranko ali pa rovarite po hosti za borovnicami in gobami. Če vas ugrizne, poskusite ostati čim bolj mirni. Nikar ne sesajte rane kot v filmu, ker je strup že vstopil v telo, le počasi zapustite območje, sedite v avtomobil in se odpeljite v bolnišnico. Če boste hiteli, boste le pospešili utrip in strup še bolj pognali po žilah.

Možnost preživetja: velika

Padec v globino

Kje: marsikje, recimo s Severne triglavske stene, v divjih jamah

Hribolazenje in jamarstvo zahtevata tudi kak padec. Če se to zgodi, je seveda vse odvisno od tega, kako globoko boste padli. Če padate manj kot sedem met­rov v globino, poskusite pristati na nogah, nakar ob pristanku skrčite kolena in se skotalite po tleh. Če padate globlje, premislite, kateri del telesa bo­ste žrtvovali. Med sprejemljivimi so roke in noge, med popolnoma nesprejemljivimi pa glava. Pred pristankom si glavo vedno zaščitite z rokami, na tla pa se zvr­nite vstran, da si ne bi po­škodovali hrbtenice. Če pa­date v res gromozansko globino, ste žal opleli.

Možnost preživetja: srednja

Napad morskega psa

Kje: Piranski zaliv

Leta 2000 so v slovenskem morju, kjer sicer živi le približno deset vrst morskih psov, ujeli dva mladiča orjaškega morskega psa in spet se je pojavilo vprašanje, kaj storiti ob snidenju s to podvodno grozoto. Najprej je treba vedeti, da morski psi niso krvoločni in da ne na­padajo ljudi, ker bi cedili sline po človeškem mesu. Če pa je napad vendarle neizogiben, se zavedajte, da morskemu psu ne morete uiti s plavanjem, tudi če ste v osnovni šoli dobili zlatega delfinčka. Prav tako ga ne morete poškodovati, lahko pa s pravilnimi udarci spremenite tok dogajanja v svoj prid. Merite v oči, nos ali škrge. Dober šus ga bo zmedel in zamotil, in ta­krat je čas za pobeg. Proces ponavljajte, dokler ne dosežete obale.

Možnost preživetja: srednja

Potresni sunek

Kje: marsikje, nazadnje močno v zgornjem Posočju

Ko se premaknejo tektonske plošče in se strese naše Posočje, to občutimo v skorajda vsej Sloveniji. Ker potrese lahko le približno napovemo, nemogoče pa jih je preprečiti, je pametno vedeti nekaj osnovnih pravil. Pozabite na oboke, ker vas bodo ruknila vrata, raje se zabubite pod mizo. Umaknite se od oken, kaminov in aparatov. Zapustite kuhinjo, a če ste v stanovanju, ostanite notri. Ne bežite iz stavbe, sploh pa ne po stopnicah. Če pa ste že zunaj, se odmaknite od hiš na čim bolj odprt prostor. Če vas potres ujame v avtomobilu, ustavite vozilo, a nikar na mostovih, viaduktih ali v predorih. Spomnite se: zadnji najhujši potresi pri nas so bili leta 1998 v Ljubljani, leta 1958 v Mežici, leta 1976 v Furlaniji, leta 1998 v Zgornjem Posočju in leta 2003 v Podčetrtku. Na leto Slovenijo strese tudi do 3000 potresov, a večine ne občutimo.

Možnost preživetja: velika

Napad medveda

Kje: Kočevski rog

Rjavi medved je kot največja zver na slovenskih tleh ponos naših gozdov. Po štetju iz leta 2004 jih je menda približno 500. Tehtajo lahko tja do 390 kilogramov in so vsejedci, ljudi pa se na splošno bojijo in jih ne napadajo. Če vas bo zaznal, se vam bo umaknil, zato je pametno v sumljivih gozdovih povzročati kar največ hrupa.

Možnost preživetja pri srečanju z medvedom je za vas več kot solidna, razen če:

  • a) so v bližini mladiči,
  • b) je medved hudo sestradan ali
  • c) ima steklino.

Pomembno je, da ohranite mirno kri in se čim hitreje umaknete. Če boste brezglavo bežali, bo tekel za vami (kosmatinec doseže hitrost do 50 km/h, kaj pa vi?). A če vas napade, se kar predajte in upajte, da posledice ne bodo najhujše.

Možnost preživetja: srednje velika

Udarec strele

Kje: marsikje, nazadnje na Prisojniku

Zadnje čase strele vedno bolj klatijo nevedne plezalce po slovenskih gorah. Strokovnjaki pravijo, da največkrat zato, ker se ljudje ne zmenijo za opozorila o slabem vremenu. Pametno je načrtovati pohod v gore tako, da smo pred popoldanskim časom že na varnem, ali v koči ali avtomobilu. Edina možnost za preživetje udarca strele je namreč le, da se mu ognete. V nevihti ste najbolj ogroženi na vrhu, grebenu, vhodu v votlino in pod osamljenim drevesom. Poslušajte potek nevihte, in če slišite grom, nevarnost še ni minila. Dodaten trik: s prekrižanimi nogami sedite na na­hrbtnik – tako zmanjšate stik s tlemi in zmanjšate možnost, da postanete prevodnik.

Možnost preživetja: majhna

Kako nas vidijo

1.Kako se odrežemo v statističnih primerjavah? Slovenija je tretja po številu žrtev ilegalnih podkupnin, torej ljudi, od katerih so zahtevali oziroma pričakovali podkupnino (za Mal­to in Poljsko), peta po številu oprostilnih sodb na 1000 prebivalcev (pred nami sta recimo Turčija in Španija) in peta po številu ropov. Smo pa prvi po številu traktorjev na 1000 prebivalcev. In v številu smrti zaradi, akhm, kariesa in sončnih opeklin na milijon prebivalcev.

Nauk: Pazite na denarnico in po potrebi dodajte tisočaka vratarju za hitrejši prehod v klub.

Vir: www.nationmaster.com

2. V statističnem poročilu ameriške obveščevalne agencije CIA je kot glavna transnacionalna težava Slovenija označen naš prepir s sosednjimi Hrvati. Obenem CIA ugotavlja, da se čez Slovenijo transportira kokain iz jugovzhodne Azije v zahodno Evropo.

Nauk: V slovenskem morju se samo plava, po možnosti blizu obale. Vse drugo meji na izzivanje.

Vir: www.cia.gov

3. BBC v Sloveniji ugotavlja porast nacionalizma. To lahko pomeni, da so preživetvene možnosti z nami nezdružljivih nacionalnosti v Sloveniji vedno manjše. BBC še ugotavlja, da smo postali Slovenci veliko bolj »samozavestni«, odkar smo v EU. V prevodu to pomeni, da imamo več jajc, ko je treba komu pokazati, kje mu je mesto.

Nauk: Govori tekoče slovensko ali pa imej dodatne tisočake za podkupovanje težakov.

Vir: news.bbc.co.uk

TEKST: Darjo Hrib

FOTO: Arny Freytag

ILUSTRACIJA: Goya

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri