Novoletno darilo

  • 17.03.2008

Kje boš silvestroval? Če sem kakšno vprašanje resnično sovražil, je bilo to ... to. Kje bom silvestroval? Kaj je to res tako pomembno? Komu mar! Sam nisem nikoli nikogar spraševal, ne kje bo ne kje je silvestroval. Po pravici povedano, me za silvestrovanje, moje ali tvoje ali njegovo, boli ... saj veste, kaj.

(Foto: George Georgiou)

Nekje bom že. Še vedno sem nekje bil, največkrat tam, kjer sem najraje. Doma. Izposodil si bom deset starih filmov, jih gledal drugega za drugim, se nalival z rdečim vinom, zvil džojnt ali dva in zaspal, ko se mi bo spalo. Ali pa bom – kar dobro se preživljam s slikarstvom – slikal, če bom dobil navdih. Z dosedanjim – dolgonogo prsato blondinko – sem se le dan pred silvestrovim razšel.

Najmanj se mi je za silvestrovo kam šlo, kadar sem bil, kot temu pravim, seksualno preskrbljen oziroma ko sem imel pičko na dosegu čopiča, roke in seveda ... kurca. Ko sem pilil in strugal mednožje kakšne relativno nove bejbe, se mi ni nikoli šlo prav nikamor. Nič drugega se mi ni delalo, kot pililo in strugalo, pa naj je bil dan ali noč, petek ali svetek, valentinovo ali silvestrovo. Vmes sem slikal. Ženskam sem se vedno vdajal in predajal stodvajsetodstotno, jim od prvega dne govoril vse, kar sem čutil, in obljubljal vse, kar so hotele. Najraje v postelji – pred in med seksom ter po njem. Nisem se zadrževal ne pri ljubezenskih izpovedih ne pri orgazmih.

Najraje sem šepetal v uho in vrtal v telo.

»Ljubim te, bejbi, kot nisem ljubil še nobene,« sem se ponavljal in nisem lagal.

»Naredil bom, karkoli boš hotela, da ti bo prišlo,« sem obljubljal in jo, če je bilo treba, dve uri lizal, da je doživela orgazem. Če ji ni prišlo nikjer drugje kot na tresočem se vlaku, sva se peljala z vlakom. Če je hotela vedno misijonariti, sem bil njen misijonar. Če je hotela v pol ure zamenjati sedem poz, sem se spremenil v akrobata.

V mojih ljubeznih so goreli visoki ognji. Od prvega dne in noči. Dokler so goreli. Ko so ugasnili, so ugasnili nenadoma, navadno čez noč, tako hitro kot upihneš svečo. Žensko sem vsakič ljubil, prepričan, da bova večno skupaj, pa naj je ljubezen trajala en teden ali eno leto, čez 24 ur pa sem se, še pred svojim orgazmom, tako ohladil, da me je zazeblo, najbolj pri srcu, in da sem moral zamižati in pomisliti na, na primer, sesajoče ustnice Angeline Jolie, da sem ohranil zanimanje za njeno felacijsko igro, s katero me je še prejšnjo noč spravljala v norost.

Vse drugo kot hitro slovo je navadno mučenje.

»Ne razumem ... kaj sem naredila narobe,« je dejala zadnja žrtev visokih ognjev, ki so nenadoma ugasnili. Tudi sam nisem razumel. »Nič nisi naredila narobe, prav nič.« »Zakaj potem?« Ne vem. Kako naj ji rečem, da so ognji pogoreli? »Ne boš rekel, da si me ne želiš več fukat,« je rekla. Zgodilo se je točno to. Nisem si je več želel fukat. Ne fukat, ne gledat, ne bit z njo, najmanj v postelji, ne slikat, kar je bilo zame od vsega najhujše.

»V katero pa si ga namočil, da ti moja ne diši več,« je dejala in hitro dodala, »ne, ne mi povedat’, naj uganem.« In potem je naštela nekaj imen. Nekaj iz svojega sveta, nekaj iz mojega. Premalo časa sva bila skupaj, da bi ustvarila skupni svet. Nobene se nisem niti dotaknil. Nobeni ženski nisem nezvest. Sem moški za eno žensko. Pa naj ljubezen traja en teden ali eno leto.

»Lahko bi počakal in me pustil po novem letu, ne pa zadnji dan starega leta. S kom bom pa zdaj silvestrovala?«

S kom bo pa … silvestrovala? Samo tega ne. Saj ne morem verjeti. Lani je praznovala prihod novega leta z mojim kurcem v rokah in penino v ustih ... ali pa je bilo ravno obratno. Ne spomnim se. Umrla je točno eno leto stara ljubezen, njo pa skrbi samo to, s kom bo silvestrovala.

»Boli me kurac, s kom boš silvestrovala!« sem veliko pregrobo dejal, se oblekel in odšel na otvoritev razstave slik. Svojih. Bil je enaintrideseti december ni važno katerega leta, in ko sem prišel na razstavo, sem bil spet samski že dobro uro. Dober občutek. Bil sem srečen, ker nisem vedel, s kom ne bom silvestroval. Oči sem imel spet odprte in nenadoma je bil svet spet poln lepih joškatih žensk, ki rade flirtajo s slikarjem ženskih aktov. Vse bi rade bile model ne ravno rosno mlademu čednemu seksi slikarju, celo v digitalni dobi. Če to ni romantično! Poleg tega slikarski čopič privlači lepše zrelejše bejbe kot rokerjeva kitara.

Ko sem na razstavi opazil rjavolasko bujnih oblin in njene poglede, sem vedel, da bo moj novi navdih. Njene polne mogočne prsi so me spomnile na film Sirene, v katerem je avstralsko telo Elle MacPherson igral slikarski model. Za vlogo se je poredila za skoraj deset kilogramov. Večji del teh kilogramov se je prijel – kako čudovito – njenih že sicer nemajhnih joškov, ki so zato v Sirenah postali novo čudo sveta. Rjavolaska me je navdušila, manj s poznavanjem slikarstva, ki je bilo sicer impresivno, bolj pa z veličastnim dojkovjem, ki se je treslo v ritmu njenega nalezljivega rezgetajočega smeha.

To ni bila ljubezen na prvi pogled. To je bil seks na prvi pogled …

Kakorkoli že, z razstave sva odšla v najbližji lokal, pila vino in se smejala – ona rezgetajoče, kot se smejejo ženske, ki rade fukajo. Iz prvega lokala sva odšla v drugega, kjer sva pila vino, se smejala in se dotikala drug drugega. Rad vidim, da me ženska kmalu po tistem, ko se spoznava, prime za kurac, ker to pomeni, da ga ima rada. Če ima rada kurca, tudi rada fuka. Stvari so v življenju in v fuku preprostejše, kakor si mislimo. Stala sva ob šanku prepolnega lokala, se smejala, z eno roko pila vino, z drugo pa se seznanjala, res od zunaj, prek obleke, s, kako že rečejo, intimnimi deli telesa.

Moj je bil ves trd, njena vsa mehka. In tako mora biti. Na poti v tretji lokal – vsi so bili polni pijanih prednovoletno blaznih ljudi – sva se na ulici strastno poljubljala in mešajoče drgnila mednožji (kot bi fukala), v tretjem lokalu pa sem po še dveh kozarcih vina predlagal, da greva k meni, ker je bila množica ljudi s prednovoletnim besnilom iz lokala v lokal glasnejša in bolj pijana.

»Kaj bova pa delala pri tebi?« se je smejala. »Fukala bova,« sem ji odgovoril in jo gledal v lepe velike … prsi, ki sem si jih vse bolj želel gole pomesiti. Čeprav sva malo prej simulirala fuk sredi pločnika, je bila zdaj, ko sem predlagal pravo stvar, videti šokirana. Nenadoma se je zresnila.

»Ampak danes je silvestrovo, zadnji dan starega leta, ki je ...«

»... dan kot vsak drug dan. Današnji dan je nekaj posebnega, ker sva se srečala, ker sva si všeč, ker sva si samo uro, dve po tistem, ko sva se spoznala, segla v mednožje. To morava praznovati, ne pa prihod novega leta,« sem ji govoril, jo potegnil k sebi in jo začel poljubljati, da se ne bi preveč ohladila.

»Tako grdo si rekel,« je spet vroča dejala. »Grdo? Kaj sem grdo rekel?«

»Da bova fukala,« mi je zašepetala v uho. »Če si te pa želim fukat. Nikoli prej si nisem tako zelo želel ženski božati gole pičke kot zdaj, v tem trenutku,« sem ji mrmral v uho, ji z dlanjo pokril mednožje v tesnih kavbojkah in si želel, da bi bila v krilu.

»Mislila sem, da si me želel slikat,« je dejala. »Tudi slikal bi te rad, vendar bi rad prej fukal s teboj,« sem ji odvrnil. »Greva.« »Kam?«

»K tebi fukat,« je odgovorila.

Nisva zdržala do »mene«.

Potegnil sem jo v prvo vežo v stari Ljubljani, ji raztrgal gumbe na bluzi, da sem čim prej dosegel njeni čudoviti dojki, ki sta bili zunaj tega sveta. Stiskal in mesil sem ju, kot bi jih imela samo ona. Poigravanje z njima je bilo toliko bolj sladko, ker je ona medtem osvobodila kurca in ga fanatično obdelovala.

»Kaj nisi rekel, da bova fukala?« je dejala čez čas. Kako sem preklinjal njene ozke kavbojke ... Ko sem jih končno potegnil do sredine stegen, skupaj s hlačkami, in ji nestrpno segel v mednožje, sem doživel nepozabno vroč sprejem. Prisežem, da še nisem božal tako vroče in vlažne pičke. Že na otip je bila svetovna in žal mi je bilo, da ji – preklete kavbojke! – nisem mogel raztegniti nog in še bolje čutiti nabreklo meso med njenima nogama, pokrito z gostim skodranim krznom.

»Nategni me!« je zahtevala, se mi iztrgala iz rok, obrnila in dvignila belo rit, ki je zasijala v mraku veže. Nategnil bi jo, pa če bi bilo to zadnje, kar bi naredil na tem svetu. Približal sem ga poplavljeni pički, ko ga je ujela njena roka in ga usmerila v telo. Prijel sem jo za boke in jo krepko potegnil nase. Zdrsnila je na kurca, kot bi bil narejen zanjo. Po meri. Zamešala je kot virtuozinja. Kavbojke, ki so ji stiskale kolena, je pri tem niso kdo ve kako ovirale.

»Rada fukam, nič drugega ne počnem raje kot fukam, lahko bi fukala noč in dan, kurca bi lahko ves čas imela v sebi,« je momljajoče ponavljala, ko je suvala telo nazaj in prihajala kurcu naproti. Naslonil sem se na njen hrbet, ujel njeni nihajoči polni jedri velikanki in suval vanjo.

»Ojoj, prihaja mi, prihaja mi, prihaja mi!« je nenadoma skoraj kriknila lepa ženska pred menoj in še bolj suvala z ritjo nazaj. »Seme, seme, seme mi daj, seme hočem!« je glasno zahtevala in me spomnila na najljubšo nekdanjo punco, ki je bila obsedena s semeni. Plaz nepopisne sladkosti, ki se je nenadoma utrgal, me je odnesel s seboj in z njo, ki se je nenadoma umirila in obstala, noč pa je razparal njen glasni krik, po katerem je nastopila tišina, v kateri je bilo slišati samo najine globoke vzdihe. Mati moja, če bi bil Michael Douglas in ona Sharon Stone, bi ji rekel, da je bil to fuk stoletja.

Čez čas je spretno, brez pomoči rok in nog, kurca iztisnila iz pičke.

»Dobrega debelega kurca imaš, vendar mehkih ne maram,« je dejala, se glasno zasmejala, obrnila in potegnila gor svoje kavbojke.

»Lepo te je bilo spoznati ... jaz sem Tamara,« je dejala in mi ponudila roko, »prijateljice mi rečejo tudi Nimfo. Greva?« »Kam pa?« »K tebi, ne? S fukom v novo leto. Hočem, da ti špricne točno opolnoči!«

Najraje bi se ji predstavil kot Srečko Srečkovič Srečni. Za novo leto sem dobil Nimfo in vem, kje bom silvestroval, čeprav me to ni zanimalo. Tam bom, kjer sem najraje. V toplem vlažnem voljnem mesu bom! Po domače rečeno: v pizdi. Kaj pa vi?

Srečno novo leto.

TEKST: B. B. Kastelic

FOTO: George Georgiou

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri