Niso le za nogomet

  • 04.06.2008

Kolosej, Rim. Estadio municipal do Maracana, Rio de Janeiro. Olympia stadion, Berlin. Orlovski stadion, Ljubljana. Millennium stadion, Cardiff. Sapporo Dome, Japonska. Kadarkoli in kjerkoli – stadion je ena redkih arhitektur, ki je do danes ohranila svojo značilno tipologijo. Antični stadioni in amfiteatri s strukturo in lepoto še danes služijo kot model za številne sodobne stadione in so neskončen vir navdiha načrtovalcem teh svojevrstnih objektov.

(Foto: *)

9 fotografij v galeriji

Toda razvoj stadiona ni zanimiv le v smislu arhitekturnih in inženirskih dosežkov. Preobrazba od antičnega templja športa do današnjega zabaviščnega parka je povezana z ekonomskimi in političnimi interesi. Stadion ne igra le simbolne vloge v povečanju ugleda mesta, ampak je lahko intenzivna spodbuda ekonomskega razvoja širšega območja. Podobno kot muzeji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja danes stadioni postajajo nuja za vsako mesto, ki da kaj nase. Stadionska vročica je zajela ves svet in stadion nenadoma postaja prestižno naročilo za velike arhitekte.

Stadion in mesto

Kdo bo načrtoval novi nogometni stadion, ki naj bi ga začeli graditi v ljubljanskih Stožicah že leta 2003, danes uradno ne ve še nihče. Arhitekturni in urbanistični natečaj, ki ga gradnja tovrstnega objekta po zakonu zahteva, še ni bil razpisan. Kot da gradnja velikih logističnih strojev – stadionov – ne zahteva priprav! Milenijska vročica, ki so jo mnoga mesta izkoristila za gradnjo stadionov, je že popustila. Tista ob svetovnem prvenstvu šele prihaja. Gradnja novega stadiona, predvidoma za 15 do 20 tisoč gledalcev, je zato še kako aktualna – in nujna.

Vrhunski kulturni spomenik, Plečnikov stadion za Bežigradom, že nekaj desetletij nezadržno propada. Zgrajen predvsem za poletne nastope telovadnih društev nikoli ni ustrezal potrebam vrhunskega nogometa. Bolj kot slačilnice, sanitarije, restavracije … je Plečnika zanimala monumentalnost objekta. Častno tribuno, ki je služila kot okvir za oltar, je stadion dobil leta 1935 ob evharističnem kongresu! Toda Jože Plečnik, ki je v antičnem duhu združil telovadišče in gledališče na prostem, se je dobro zavedal pomena stadiona pri razporeditvi mestnih funkcij. Stadioni, ki kot utrdbe, nasedle na oceanu parkirišč, uničujejo svojo okolico, postajajo preteklost.

Namesto opere

Da stadion lahko prevzame osrednji del razglednice mesta, dokazuje primer Cardiff. Mestne oblasti so se v milenijski obsedenosti škandalozno odrekle gradnji operne hiše in v neposredni bližini središča mesta raje zgradile stadion. Deževna Velika Britanija, zibelka nogometa, je tako dobila prvi stadion s streho, ki se lahko popolnoma zapre, sivo keltsko ozračje pa odganjajo tudi žive barve zunanjega plašča stadiona.

Mesta svojo podobo ostrijo tudi s prenovami obstoječih športnih objektov. Nove tribune in dodatni programi dopolnjujejo številne slovite stadione. Prenova slovitega londonskega stadiona Wembley je tako v rokah »The World Stadium Teama«, ki ga sestavljata biro uglednega arhitekta sira Normana Fosterja in HOK+LOBB, največja arhitekturna praksa na svetu, specializirana za športne objekte. Prepoznavna stolpiča stadiona, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo leta 1924, bo zamenjal nov zaščitni znak, 133 metrov visok jekleni lok.

Arhitektura in stroj

Načrtovanje stadiona, ki je bliže stroju kot klasični strukturi stavbe, je zahtevna logistična naloga, predvsem v domeni inženirjev. Toda v zgodovino so se zapisali tisti objekti, ki so mojstrsko delo tako konstruiranja kot oblikovanja. Eero Saarinen, Kenzo Tange, Felix Candela, Renzo Piano … To je le nekaj velikih imen, povezanih z načrtovanjem športnih objektov.

Premik v oblikovanju stadionov, ki so bili pred drugo svetovno vojno pogosto oblikovani kot neoklasicistične palače, je povzročil Italijan Pier Luigi Nervi, prvi arhitekt, ki je dokazal, da je mogoče sodoben stadion zgraditi v modernem arhitekturnem izrazu. Njegovi Stadio Comunale v Firencah, Stadio Flaminio in Palazzetto dello Sport v Rimu so prava poezija, ekspresija grobega betona in skulpturne elegance.

Spektakularna strešna konstrukcija arhitekta Frei Otta lebdi tudi nad olimpijskim parkom v Münchnu. In čeprav baldahin iz prosojnega pleksi stekla pred dežjem zaščiti le 34 odstotkov gledalcev, gre po mnenju mnogih za najlepši stadion na svetu.

Moč množice

Najpomembnejši dejavnik pri načrtovanju stadionov je nedvomno zagotavljanje varnosti. Logistika masovnega dogodka gre namreč lahko hudo narobe. Moč množice obiskovalcev je veliko več kot le njena teža, ki obremenjuje tribune. Gibanje, gostota množice in panika lahko stadion kaj hitro spremenijo v množični grob. Po uradni preiskavi nesreče na stadionu Hillsborough leta 1989 v Sheffieldu, v kateri je umrlo 93 in bilo ranjenih 170 ljudi, so stojišča in klopi na mnogih stadionih zamenjali s posameznimi sedeži.

Temu primerno trpita občutek skupinske ekstaze in klubsko življenje. Pesem Stand up if you like Ajax spravlja v obup menedžerje in varnostnike amsterdamske Arene, kajti stoječa množica je lahko zelo nevarna. Stadioni so tako postali organiziran aparat za nadzor obiskovalcev, čas napolnitve in izpraznitve je načrtovan do sekunde.

Zaradi varnostnih razlogov so zmanjšali tudi največji stadion na svetu, Maracano v Rio de Janeiru. Stadion, ki je v preteklosti lahko gostil 200.000 ljudi, lahko danes sprejme »le« 140.000 gledalcev. Dejstvo, da večina navijačev sedi za mejo prepoznavnosti igralcev, ne zmanjšuje obiska stadiona, kajti karneval na tribunah je ravno tako pomemben kot dogajanje na igrišču.

Logika kapitala

Stadione 20. stoletja še zdaleč niso uporabljali le za treninge in tekme. Šport je kot način promoviranja duha skupnosti izkoristil tudi Adolf Hitler in v svojih neoklasicističnih templjih športa, na primer leta 1936 na olimpijskem stadionu v Berlinu, demonstriral superiornost arijske rase in nacističnega režima. Berlinske olimpijske igre so bile prve, ki so imele obsežno medijsko pokritost, in pravice do televizijskih prenosov še danes dominirajo v finančni strukturi profesionalnega športa.

Logiki kapitala se prilagaja tudi arhitektura, sponzorji in oglaševalci zahtevajo zaprte škatle z gladkimi stenami in velikimi oglasnimi panoji. Tovrstne finančne injekcije so za stadion lahko življenjskega pomena. Investicija v gradnjo je namreč malenkostna v primerjavi s stroški vzdrževanja in upravljanja velikih športnih objektov. Trend korporacijskih lož, ki se je zanetil v Ameriki – prvi je »sky-box« dobil Astrodom v Houstonu leta 1965 – se izraža tudi v Evropi.

Lože za privilegirano bogato elito, ki jih kupijo in vzdržujejo velika podjetja, postajajo najbolj profitabilen del stadiona – tudi v amsterdamski Areni, zasnovani po ameriškem modelu, ki je zapečatila razvoj celotne mestne četrti. Obisk športnega dogodka tam res lahko postane celodnevni družinski izlet. Arhitektura, ovita v oglase in laserske žarke, se tako spreminja v medij zabavništva, gostinstvo in nakupovanje sta ravno tako del načrtovanja kot logistika prometa.

Prihodnost je v udobju

»Stadion preprosto mora biti del mesta,« pravi nizozemski arhitekt Wiel Arets, ki načrtuje stadion v Gronningenu.

»V kompleks stadiona smo zato vključili stanovanja, hotel, kinodvorano, trgovine in restavracije. Gledališki dogodek bo vertikalni dvig igrišča na nivo strehe, s katerim bomo ubili več muh na en mah. Trava bo dobro rasla in streho, poraščeno s travo in drevesi, bomo uporabljali kot dodaten nivo parka. Zame je arhitektura vse, kar se nanaša na koncept stavbe. Dvigovanje in spuščanje trave je arhitektura. Zakaj bi moral biti nogometni stadion še naprej vizualna ekspresija nogometa?«

Vendar so, žal, inovativni arhitekturni dosežki kljub eksploziji tega stavbnega tipa vedno redkejši. Trava v amsterdamskem kotlu bi lahko zaradi slabe ventilacije in premajhne odprtine v strehi gnila kjerkoli na periferiji. Tudi »svetniški sij« nad Stade de France v St. Denisu, grajenem za svetovno prvenstvo leta 1998, bi lahko svetil kjerkoli. Nas bodo napredki v tehnologiji gradnje in razvoj novih materialov res pripeljali le v anonimne gigantske stroje, kjer lahko solze in krike svojih idolov zaslutimo le na videozaslonih?

Prihodnost stadionov je v udobju, zagotavljajo investitorji. Večnamenskost je pogoj za dober menedžment. In trava mora rasti, dodajajo inženirji. Največ pričakujejo prav od razvoja umetne trave in mehanizmov pomičnih streh. Eden izmed stadionov, ki so ga zgradili za letošnje svetovno prvenstvo, Sapporo Dome na Japonskem, je poln tovrstnih inovacij. Ker zaradi veliko snega pomična streha ni bila izvedljiva, se na odprto zapelje kar celotno igrišče. Na zračni pritisk, do okolja prijazno!

Namig

Poglejmo v Amiens in za trenutek pozabimo na zabaviščne parke in gibljive strehe. Stadion Licorne, skromen v investiciji in velikosti, je pravi dragulj v koruznem polju. Eleganten in sofisticiran, takšen kot velika prijetna soba na prostem, lahko gosti 12.000 gledalcev. Pravzaprav sploh ni potrebno

veliko …

TEKST: Maja Vardjan

FOTO: Reuters, HOK Sport, Christian Richters, Roemer van Toorn

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri