Nevarnosti sodobnega življenja: Venska tromboza

  • 09.06.2008

Grozljive nesreče, ki vedno najdejo mesto v glavnih večernih poročilih, niso najpogostejši vzroki smrti v letalskem promet

(Foto: *)

2 fotografiji v galeriji

Na londonskem letališču Heathrow so priznali, da zaradi krvnih strdkov v povprečju umre en potnik na mesec; v bližnji bolnišnici jih je v zadnjih treh letih umrlo še 30. Na japonskem letališču Narita morajo zaradi strdkov pomagati od 100 do 150 potnikom vsako leto, od 3 do 5 odstotkov jih umre.

Ameriški vojaški medicinski center Trippler v Honoluluju je objavil, da je dobra četrtina njihovih pacientov, ki so imeli težave s krvnimi strdki, preživela daljši letalski polet v mesecu pred pojavom bolezni; od teh jih je kar 82 odstotkov izkazalo prve simptome vsaj dva tedna po potovanju in 36 odstotkov ni imelo nikakršnih poprejšnjih znakov, ki bi kazali na nagnjenost k oblikovanju krvnih strdkov.

Zdravniki soglasno ugotavljajo: krivec je venska tromboza, ki se razvije kot posledica posebnih okoliščin med daljšimi letalskimi poleti; v strokovni literaturi sindrom najdemo pod ključem DVT.

Bolezen zbuja še dodatno pozornost, ker je prišlo na dan, da so letalske družbe na osnovi lastnih raziskav vse to vedele že trideset let, a so zaradi pehanja za dobički objektivno nevarnost za potnike zamolčale in zavestno nadaljevale s postopki, ki ustvarjajo idealne razmere za razvoj tromboze. Zato se jim sedaj obeta vrsta tožb zaradi poškodb in smrti, povzročenih z malomarnostjo.

Kaj se v resnici dogaja? Celo večurno sedenje v uradu ali v udobnem naslonjaču zmanjša pretok krvi skozi noge za 50 odstotkov. Še huje je, če smo prisiljeni sedeti na tesnem in neudobnem sedežu, ki še dodatno otežuje cirkulacijo. Kroženje krvi se še posebno upočasni skozi spodnje okončine. Kri se začne nabirati v venah, kjer lahko nastanejo strdki. Strdek se začne oblikovati na steni vene in raste v njeno sredino.

Če se razvije do tolikšne velikosti, da veno zamaši, povzroči hude bolečine in trombozo. Vendar se lahko strdek tudi odlepi od stene (to se tipično zgodi, ko se spet začnemo gibati in se cirkulacija krvi pospeši); pripotuje lahko do pljuč, kjer zamaši veno in povzroči pljučno embolijo (v večini primerov je smrtna), ali se celo prebije do srca in povzroči kap.

»Običajno« trombozo pričakujemo predvsem pri starejših osebah, ljudeh s čezmerno telesno težo ali visoko stopnjo holesterola. Iste skupine veljajo za bolj rizične tudi pri »letalski« trombozi, toda ta se lahko pojavi tudi pri mlajših osebah, ki so sicer povsem zdrave. Zato moramo biti nanjo vsi pozorni. Na daljših potovanjih velja biti pozoren na specifične znake, ki nakazujejo nevarnost:

  • ščemenje v nogah je indikacija, da so okončine slabo prekrvavljene
  • zatekanje stopal in gležnjev je že znak za alarm
  • kadar kri v venah že zastaja, so prizadeta mesta čezmerno občutljiva za dotik, pokaže se lahko tudi rdečica; že pred tem lahko nastopi občutek toplote v spodnjih delih nog in bolečine v sklepih
  • če strdek veno zamaši oziroma bistveno zmanjša njen pretok, povzroči očitno lokalizirano bolečino in zatekanje
  • nenadno in neobičajno kašljanje (ki ni le posledica suhega zraka), vročica in hiter srčni utrip pomenijo že resno nevarnost

Venska tromboza je po podatkih v ZDA sicer četrti najpogostejši vzrok kardiovaskularnih obolenj in se lahko razvije zaradi mnogih vzrokov, toda mnogi strokovnjaki so prepričani, da smo v preteklosti močno podcenjevali vlogo dolgih popotovanj, še posebno z letali.

Najbrž se letalskim poletom v daljne kraje ne bomo odpovedali. Kako si lahko pomagamo sami?

Za daljše polete z letali in tudi za dolga potovanja z avtomobilom ali vlakom si je priporočljivo kupiti elastične nogavice, ki stisnejo noge vsaj pod koleni (»proti krčnim žilam«). Če nam ne škodi, pred poletom zaužijmo aspirin in nato znova na vsakih šest ur vožnje. Nekoliko pomagajo tudi nekatere vaje (na primer napenjanje in popuščanje mišic v mečih in stegnih), toda preventivni ukrepi, ki zares delujejo, so poglavitni razlog, da so letalske družbe njim dobro znana medicinska dejstva tako dolgo prikrivale.

Raziskave so pokazale, da so žrtve tromboze najpogosteje potniki, ki polet prespijo v na tesno zgnetenih sedežih turističnega razreda, ki še dodatno otežujejo krvni obtok (zato ji pravijo tudi »sindrom turističnega razreda«). Da bi to preprečile, bi morale letalske družbe potniške sedeže razpostaviti tako, da bi lahko vsi potniki sedeli ali ležali z meči v višini srca – kar seveda pomeni, da bi morala imeti potniška letala bistveno manj sedežev, kot jih vanje strpajo danes.

Pogosti sprehodi bistveno pomagajo – toda prehodi so ozki in kot sprehajališče povsem neprimerni; še pred kratkim so na mnogih progah potnikom svetovali, da je zanje najvarneje, če ves polet presedijo pripeti – ker je nasvet v očitnem nasprotju z medicinskim dejstvi o nastanku tromboze ven, zato bodo prav ti »varnostni nasveti« najbrž pomemben dokazni material v tožbah proti prevoznikom.

Ker nam vsak obrok v določeni meri pospeši krvni obtok, pomagajo tudi pogosti prigrizki. Toda letalsko osebje goste raje čim manjkrat in hkrati čim bolj obilno nahrani, da je manj dela s pospravljanjem.

Zrak v potniškem letalu je izjemno suh, kar povzroča dehidracijo; kri zato postane bolj viskozna in še bolj nagnjena k strjevanju. Med poletom bi morali zato čim pogosteje piti brezalkoholne pijače (kar dodatno koristi, ker se moramo posledično večkrat sprehoditi do stranišča); alkohol in kava sta škodljiva, ker prispevata k dehidraciji. Seveda na mnogih progah potnike raje že kar na začetku poleta napojijo z alkoholnimi pijačami, da potem zaspijo in dajo mir.

Da bi potnikom, na primer, vsako uro prinesli po deciliter mineralne vode, je preveč naporno; točilnica, v kateri bi se potniki sami napojili (in se ob tem še sprehodili), pa bi zavzela preveč prostora.

Odkar je poslala povezava med trombozo globokih ven in dolgimi poleti znana in po tem, ko so v javnost pricurljale informacije, koliko časa so letalske družbe nevarnost prikrivale, se je nad največje prevoznike vsul plaz tožb. Samo ena odvetniška firma v Sydneyju je proti šestim prevoznikom vložila kar tisoč tožb.

Ker gre v večini primerov za tožbe zaradi (kakor bodo skušali dokazati predstavniki tožnikov) smrti ali hudih poškodb, povzročenih iz malomarnosti, bo letalske družbe morda še drago stalo dolgoletno prikrivanje. Pričakovati je tudi, da se bodo že kmalu spremenili vedenje letalskega osebja, način postrežbe in sčasoma tudi »skladiščenje« potnikov.

Toda če bomo krenili na daljšo pot, še preden začnejo prevozniki pod prisilo sodnih kazni uveljavljati nove ukrepe, naj nas ne bo sram zahtevati sok ali colo vsako uro in se sprehajati po kabini, pa naj nas stevardese še tako gledajo: naše življenje je pomembnejše od načel lepega potniškega vedenja, kakor si ga zamišljajo letalske družbe.

TEKST: Mišo Alkalaj

FOTO: Reuters

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri