Ne verjemite vsega, kar slišite o seksu

  • 15.02.2017

Ljudje imamo radi seks, kar je prav in kar podpiramo, pa nikakor ne zaradi nadaljevanja vrste in reševanja nacionalne natalitete ..., a vse prepogosto trčimo ob spoznanje, da o njem vemo malo. Katastrofalno malo. Mitov o njem je zato veliko.

(Foto: Gojko Zrimšek)

Ljudje nekako še razumemo osnovne fizikalne funkcije, tudi to, da moški bingelj, kadar lepo ponosno stoji, užit­ karsko zapolni obilno orošeno žensko špranjo. Razumemo tudi, da je seks optima­ len način za proizvodnjo otrok in najboljša uspavalna taktika za moške. Teoretično ve­ mo tudi to, da je za seks primeren vsak tre­ nutek v dnevu. Seksa je v naših življenjih ogromno, tako ali drugače – ko ga izvajamo, ko mislimo, kako bi ga izvajali, ko o njem be­ remo ali ga gledamo. Hja, slabo, zelo slabo je, če o njem samo beremo in sanjamo ... A predpostavimo, da naj bi homo sapiens o njem vedel vse, kar je treba, tako o spočetju otroka kot tudi o užitka polnem vzpostavlja­ nju te prvobitne komunikacije z drugim spo­ lom. Toda stavimo, da če bi zdajle vprašali naključnega moškega na ulici, kaj ve o sek­ su, bi nam znal povedati le to, da je že ob omembi seksa fasal bobnečo erekcijo in da je pripravljen, če se morebiti ponujamo. Kakšnih bolj izčrpnih informacij skoraj zago­ tovo ne bi dobili, zato ni čudno, da še vedno obstajajo premnogi miti o seksu, ki jim brez zadržkov verjamemo.

Moški na seks gledamo drugače kot ženske

Splošno prepričanje je, da moški iščemo seks zavoljo seksa, ženske pa si želijo seks, ki pride v paketu z resno zvezo. Tako nas že desetletja uči tudi Hollywood, ki je romantič­ ne komedije formuliral v vizualne učbenike o seksu za vse generacije. Koliko moških likov poznate iz filmov in serij, ki se jih prikazuje kot serijske jebače, ki zaorjejo v vse, kar nosi kiklo in se odziva na žvižg? Se spomnite Ju­ da Lawa v Alfiju? Toma Cruisa v Magnoliji? Eddieja Murphyja v Boomerangu (tajnici naroči, naj pošlje cvetje devetim dekletom, ki jih ima v paci)? Pa seveda Tonyja Starka v Ironmanu in Charlija Sheena v seriji Dva moška in pol (dokler ga niso sneli s petstote prostitutke in ga posledično nagnali iz odda­ je). In koliko je takšnih ženskih likov? Sa­ mantha v Seksu v mestu, pa še nje nihče ne jemlje resno. Feminizem resda nekoliko ozavešča real­ ni odnos žensk do seksa, a najpogostejše prepričanje je še vedno, da je za ženske seks ena od stopničk do trajnega romantič­ nega odnosa, za moške pa nekaj tako vsak­ danjega kot praskanje po jajcih. Da bi to teo­ rijo potrdili še nekoliko bolj znanstveno, sta leta 1989 entuziastična raziskovalca z dokto­ ratom iz nečesa v družboslovju opravila širo­ ko študijo, ki je potrdila, da so moški bolj na­ gnjeni k seksu brez čustvene naveze kot ženske. Če tako pravi študija, potem drži, kajne? Ne. Uporabljena metodologija je bila nadvse vprašljiva – v iskanju rezultatov so k študentom in študentkam pristopali »pov­ prečno privlačni« vrstniki in jih nerodno po­ vabili h koitusu. Moški, vsi starejši od 18 let in v nenadni bližini voljne vagine, so kakopak nemudoma vzkliknili: »To mi deli, ja, gremo, akcija!« In so verjetno še v isti sekundi imeli odpete hlače.

Ženske so rekle ne. Jasno! V čem je trik? Psihologinja na Univerzi v Michiganu se je odločila, da pobrska malo globlje od študije, ki vabi študentke in štu­ dentke k rekreativnemu seksu sredi spreha­ jalnih potk univerzitetnega kampusa, in z novo študijo odkrila, da ženske v bistvu sploh ne nasprotujejo občasnemu seksu  brez kakršnihkoli potencialov za resno zve­ zo. Fino je le, da moški ne pristopi kot zače­ tniški posiljevalec in da izkazuje potencial kompetentnega seksualnega partnerja. Če je za moške skorajda vseeno, kam ga tiščijo, kajti luknja je luknja, ženske želijo, da ima vse skupaj vsaj osnovni pridih pri­ jetnega doživetja in užitka. Da, ženske zahtevajo več, kar je razumlji­ vo, saj niso v trenutku popolnoma zagrete kot moški, temveč potrebujejo zapeljevanje, predigro. Poleg tega njihov orgazem ni tako samoumeven kot pri moških. Moškim je jas­ no, da bodo svojo srečo izlili, ne glede na to, kako katastrofalno slab bo seks, pri ženskah pa je odstotek tistih, ki orgazmirajo med sek­ som za eno noč, strašansko nizek – le okoli 35 odstotkov, če gre verjeti članku iz publika­ cije Psychology Today. Zato se tudi toliko manj žensk odloči za seks kar tako, ker zakaj bi tvegale zapraviti celo noč za seks z nak­ ljučnim tipom, če bo ves izkupiček le zalitje s spermo, posvinjana posteljnina in sumljivo pekoč občutek pri uriniranju. Da se lahko moški ob vsem tem počutimo še nekoliko bolj kilavo, naj z vami delimo še podatek, da pri biseksualnih ženskah odsto­ tek tistih, ki se odločijo za seks za eno noč, drastično poskoči – če je drugi partner žen­ ska. Na koncu se namreč še vedno vse vrti okoli užitka, in ne kakšnega ponotranjenega nagona po razplojevanju. Fukamo, ker v tem uživamo, in če smo moški na splošno precej nespretni s svojimi tiči, nam bodo ženske večkrat rekle ne oziroma bodo raje v posteljo popeljale žensko, ki po njeni mednožni ljub­ kosti ne bo tipala, kot da v temi išče ključe. Če užitek ni zagotovljen, se pač ne splača zapravljati časa.

Vrhunec seksualnega razvoja v različnih obdobjih

Različni formati mita, da moški in ženske do­ živimo vrhunec seksualnega razvoja v različ­ nih obdobjih, vodijo k različnim sklepom, vse tja do ideje, da je seks veliko boljši šele v poz­nejših letih, ko smo čustveno nekoliko bolj zreli, kot pa v brstečih najstniških letih, ko ženske razumemo le kot zelo sofisticirane pripomočke za drkanje. Izvor tega mita bržda tiči v tem, da testosteron v fantičih doseže maksimum pri osemnajstih letih, estrogen pri ženskah pa sredi njihovih dvajsetih let. A znanost pravi drugače. Na Univerzi Cornell naj bi odkrili, da hormoni dejansko ne določijo, kdaj naš seksualni razvoj do­ seže vrh, ampak je to bolj povezano z na­ šim odnosom do seksa. Naše izkušnje, naše odzivanje na seksualne dražljaje, naš celostni pristop k seksu – ta celotni sklop je tisto, kar determinira, kdaj dosežemo vrh seksualnega razvoja, in hormoni to vestno podpirajo. Kar pa še ne pomeni, da smo si moški ali ženske kakorkoli sinhronizirani. Moški imamo večinoma precej jebivetrni odnos do seksa (vsaj potem, ko ga nekaj­ krat uspešno vtaknemo in se nam zdi, da nas poslej ne more nič več ustaviti) in ta sproščeni odnos nam dovoljuje, da sek­ sualno razvitost dosežemo že kaj kmalu v poznih najstniških letih.

Problem je le, ker jo milijone fantov potem preživi za računal­ nikom – prvič zato, ker smo postali social­ no degenerirani, in drugič zato, ker seksu­ alne razvitosti ne gre enačiti z osebnostno razvitostjo, kar pomeni, da je mnogim fan­ tičem veliko laže vzpostaviti stik s porno­ grafsko spletno stranjo, kjer je na razpola­ go tisoče vzvodov za enostavno potešitev, kot pa z zaresno vrstnico. Ta pa se v tistem zorečem življenjskem obdobju, ko bi tudi sama lahko brez težav dosegla vrhunec svoje seksualne rasti, urno otepa vseh na­ klepnih osemenjevalcev, da je okolica ne bi označila za »malo kurbico«, kot se rado stigmatizira mladenke, ki si upajo uživati v seksu. Zato se njen seksualni razvoj ustrez­no zamakne. To povzroči nekakšno umetno vzposta­ vljanje prav tega mita – ženske začnejo seksualno zoreti kasneje, ko so končno od­ maknjene od socialnih mladostniških dram in se lahko bolj sprostijo. Ženske se nam­ reč veliko bolj odzivajo na družbene in kul­ turne vplive. Če to nekoliko poenostavimo – vaša draga izbranka se lahko zaradi ne­ kega popolnoma obskurnega zunanjega dejavnika čez noč odloči, da od zdaj na­ prej sovraži fafanje. Vrstnice, skupine ljudi, s katerimi se družijo, vera in celo stopnja izobrazbe so ključni dejavniki, ki lahko vpli­ vajo na nihanje ženskega odnosa do sek­ sa. In starejše ženske so običajno manj dojemljive za te vplive, zato se zdi, da seksualno cvetijo kasneje.

Seks je odličen za prodajo izdelkov

Ta stara marketinška mantra ni tako zelo učinkovita, kot mislimo. Oglasi z nesramno vročimi dekleti, kakšno strateško prikaza­ no bradavičko, usločenim hrbtom in nape­ to ritko so kakopak odlični pri pritegovanju pozornosti, zato jih proizvajalci vsega, kar moške zabava – videoigre, pivo in avtomo­ bili – radostno tiščijo v svoje oglase, kjer­ koli je to mogoče. Mi pa na precej pogosto na naslovnico. A znanost trdi drugače. Seksi elementi na našem malem zaslonu so resda zelo učinkoviti pri prepričevanju naših primitiv­ nih možganov, da gledajo, a to še ne po­ meni, da to kakorkoli vpliva tudi na naše nakupovalne navade. Študija je namreč pokazala, da se manj kot deset odstotkov moških spomni blagovne znamke, ki jo je promoviralo napol nago dekle. Učinek je namreč ravno nasproten – namesto da bi nam razgaljena manekenka s popolnim te­ lesom, rahlo orošenim z morskimi kapljica­ mi iz bližnjega oceana, v frontalni reženj za vselej vžgala ime tistega piva, hamburger­ ja, avtomobila ali karkoli že oglašuje, nam njena božanska prisotnost zamegli možga­ ne, da potem v oglasu samodejno spregle­ damo vse, kar nam neposredno ne draži mednožne stratosfere. Ta nepričakovani preobrat velja celo za videoigre – večina igric, v katerih se pojav­ ljajo seksi elementi, je strašansko neuspe­šna (recimo, da so vroče hlačke Lare Croft izjema, ki potrjuje to pravilo). Kolikor neradi priznamo, je med temi neuspešnimi naslo­ vi tudi nekaj Playboyevih videoiger, pa reci­ mo dolgo pričakovana spletna igra Age of Conan, kjer ni manjkalo prostaških divja­ kinj in vročekurčnih silakov, to kar ni prite­ gnilo gomile nepotešenih piflarjev, da bi se prišli slinit v to digitalno perverzijo. Če je v videoigri preveč seksi stimulacije, jo je pač preveč naporno igrati, ker nam možgani potem nenehno preklapljajo v drkaško po­ trebo, mi pa potrebujemo popoln fokus, da lahko ubijemo tistega internetnega zmaja. Bi si pa verjetno upali trditi, da je zgodba drugačna pri filmih. Vsi se namreč spomnimo tistega sekundnega pogleda na razgaljene­ ga bobrčka fatalne Sharon Stone v Prvin- skem nagonu, lezbične fantazije v Črnem la- bodu in orgijske žurke v Široko zaprtih očeh. Obljuba solidne fukaške scene očitno ven­ darle privabi ljudi k ogledu – ali pač ne? Na Univerzi v Kaliforniji so analizirali več kot 900 filmov preteklega desetletja in niti pri enem filmu seks ali golota nista povečala prodaje kinostopnic. Seks očitno privabi, ampak ne dovolj, da bi ovlažil tudi našo denarnico.

Sperma ima malo ogljikovih hidratov

O tem ne bomo izgubljali veliko besed. Če bi sperma imela malo ogljikovih hidratov, bi ver­ jetno obstajala dieta s tem potrošnim materia­ lom. V resnici je sperma sestavljena iz frukto­ ze in encimov – torej en izdrk vsebuje toliko kot tri speštane grozdne jagode. Je pa res, da je zaradi te sestave okus sperme zelo odvi­ sen od zaužite hrane. Naravni okus sperme je grenak (nismo poskusili, verjamemo internetu in ženskam), zato bodo grenke stvari ta okus še poslabšale. Izogibajte se brokolija in kave.

Moški vsakih 7 sekund pomislijo na seks

Ta mit nas prvič doleti nekje v letih, ko doži­ vimo prvo erekcijo in ne vemo, kaj bi z njo počeli. Takrat potem postanemo spužva za vse takšne in drugačne informacije o pravilni uporabi otrdelega tiča in ena teh informacij je tudi ta abstraktna številka, ki se jo meče na­ okoli kot najbolj trdno trditev o moških. V res­ nici o seksu redno fantazira le okoli 23 od­ stotkov moških in verjamemo, da je večina teh brezposelnih ali pa pišejo članke o sek­ sualnih mitih za Playboy.

TEKST Darjo Hrib 
ILUSTRACIJA Gojko Zrimšek

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri