Na krovu Nisi 2400

  • 13.09.2011

Že ko sem jo videl prvič, je izstopala. In to kljub množici lepotic, ki so jo obkrožale.

(Foto: Bor Dobrin)

15 fotografij v galeriji

Nekako drugačna in zanimiva je bila videti na prvi pogled, ko pa sem prišel bliže, se je še izkazalo, da je elegantna, lepa, pametna in zadržana. Obkrožale so jo dame v poletnih oblačilih in z belimi klobuki na glavah. Kljub belemu pokrivalu in bronasto porjaveli koži je delovala drugače. Dovolj drugače, da je pritegnila mojo pozornost in da sem se na prvi pogled zaljubil vanjo. Ja, nisi 2400 je bila barka, ki je na letošnjem Miami Boat Showu nisi mogel spregledati.

Priznam, da se na barke ne spoznam. Oziroma nekaj malega vem, a ne dovolj, da bi se štel med strokovnjake ali poznavalce. Vem pa, kaj mi je všeč in kaj se očem dopade. Sem ljubitelj navtike – v smislu poletnega bivanja na vodi in dopustovanja na morju. Zato me zanimajo barke.

Vendar ne kaj dosti več kot povprečnega uporabnika oziroma kot sanjača ali uživača, ki rad pogleda čoln, ki ga nikoli ne bo imel. Več sto tisočakov ali celo več milijonov evrov so nedosegljive številke celo za stanovanje, kaj šele za plastično lupinico, ki se ziblje na vodi.

A kljub temu se rad sprehodim po palubi in se kurim na prostorne spalnice, salone in morda celo savne, pa čeprav nikdar ne bom razumel, zakaj bi to na jahti sploh potreboval. Če ti zapaše švicat, greš pač iz klimatizirane kabine gor na sonce, kajne?

No, torej tudi pri prestižu najvišjega razreda ločim okusno opremo in obliko od kiča in zlatih umivalnikov, namenjenih novopečenim milijarderjem z Vzhoda. Skratka, čeprav o tem res ne vem veliko, se obnašam, kot da sem najpametnejši na svetu in da imam pač tistih 25 milijonov v kovčku, da jih zapravim. In danes si bom kupil barko … A ni to fino?

Ker imam okus in nisem bogat ruski kmet, se odločim za Nisi. Gre za znamko, za katero najbrž sploh še niste slišali, saj mi je ob barki tistega dne Eitan Ergas, tiskovni predstavnik podjetja Nisi (www.nisiyachts.com), večkrat poudaril, da gre za novo in na trgu še ne­uveljavljeno znamko med izdelovalci luksuznih jaht, ki brez dvoma s polno hitrostjo pljujejo na kruti trg. In to pri kupcih vžge. Nova in hecno zveneča imena. Včasih …

Hm, že ime torej zveni eksotično. Nisi. Produkt podjetja Tricon Marine, ki prihaja iz Nassaua na Bahamih. Saj veste, aso­ciacija na zeleno morje, palme, večno ­poletje … Ti najbrž vedo, kako se dela barke. Za svoja plovila redno prejemajo oblikovalske nagrade in nagrade na različnih sejmih navtike, a najbolj godi nagrada, ki so jo prejeli pred nekaj meseci. Njihovo barko je za zmagovalko v kategoriji 'best of the best' razglasila priznana ameriška revija Robb Report, ki se ukvarja z največjim prestižem in z njim povezanimi izdelki.

V kategoriji 'krila in voda' se je nisi 2400 uspešno kosala z osebnimi reaktivnimi letali, kot so izdelki znamk Gulfstream in Bombardier, ter se uvrstila med elitne, kot so izdelki Astona Martina, Bentleyja in Louisa Vuittona.

Nisi 2400 na prvi pogled deluje nekoliko starinsko, in to jo loči od drugih tovrstnih jaht. Gre za barko s klasično in morda celo nekoliko nostalgično obliko premca, ki je v prid boljšemu sekanju valov odrezan povsem ravno in zato spominja na stare parnike in čezoceanke z začetka prejšnjega stoletja. A vendar je jasno, da čoln pod lupino ponuja vse najsodobnejše tehnološke rešitve.

»Ladja je oblikovana v zenovskem slogu in z namenom čim boljšega počutja potnikov, zato smo strmeli k velikim oknom, da je notranjost svetla, v njej pa kraljujejo najboljši materiali. V barko smo poskušali vnesti čim več topline doma, zato smo v največji meri uporabili naravne materi­ale. Večinoma so ti neobdelani ali čim manj obdelani,« je dejal Eitan med najinim prvim obhodom barke, preden smo se dogovorili za testno plovbo za Playboy.

Tudi tu se prilagajajo željam kupca.

Izberete lahko med dvema osnovnima tipoma notranjosti. Prvi, bolj tradicionalen, se imenuje traditional nautical, drugi pa pomenljivo smooth miami chill in deluje bolj v slogu kakšnega prestižnega lounge kluba. Tu se ponovno spomnim besed s pomola, ko mi je eden od snovalcev barke dejal: »Naredili smo čoln, ki kar kliče po zabavi. Ves čas proizvodnega procesa smo imeli v mislih hotele hotelske verige W. Zgledovali smo se po njihovi arhitekturi in notranji opremi.«

Vendar nisi 2400 ni le lepa, ampak tudi varna. Za zdaj je prva in edina barka v svojem razredu (manj kot 24 met­rov), ki se ponaša s certifikatom (MCA) MGN 280 in je grajena po standardih RINA charter class. Vse inštalacije na barki so kovinske, motorni prostor je odet v letalsko izolacijo, ki prenese temperature do 538 stopinj Celzija, in je sposobna požar v motornem prostoru zadržati od bivalnega dela več kot 30 minut.

Celotno plovilo je med samo gradnjo obdelano proti­hrup­no in tudi trup iz ogljikovih vlaken je zasnovan in obdelan s folijami ter premazi, ki najučinkoviteje zmanjšujejo hrup na barki, pa tudi odmev vode med plovbo ali med počitkom na sidru kje v idiličnem zalivu.

Skratka, nisi 2400 je remekdelo, na njej noben detajl ni prepuščen naključju. Naj bo to kljuka na vratih salona, masažni gumbi tuš kabine ali odtočne reže na umivalniku. Vse je prikrito, skrito in zakrito v slogu sodobnega minimalizma. Vse je oblikovano smiselno stilsko in namensko.

Opisovati notranjost čolna je morda brez pomena, saj fotografije, ki smo jih posneli med našim ekskluzivnim testom (in niso del tovarniškega gradiva), povedo več kot tisoč besed.

In kakšna je nisi 2400 v številkah?

Kupec lahko izbira med vgradnjo dveh Catovih dizelskih pogonskih motorjev tipa C18 z močjo 2200 'konj' ali treh cumminsov z močjo 1800 'konj'. To je dovolj, da se to 23,6 metra dolgo in 36,6 tone težko plovilo premakne do največje hitrosti 28 vozlov (do 33 vozlov pri močnejši motorni različici) oziroma do 23 vozlov potovalne hitrosti. No, podatki veljajo za prazno plovilo, če pa je polnih vseh pet kabin, kar pomeni osem gostov in dva člana posadke, in če do roba natočite še 5334-litrsko posodo za gorivo, 2100-litrsko posodo za svežo vodo in dve 757-litrski posodi za odplake, potem bo njena hitrost najbrž za kak vozel manjša.

Ampak to navsezadnje sploh ni toliko pomembno. Verjel bi, da je prostornina posode za vodo pri takšnem plovilu ena zadnjih stvari, ki jo preveri morebitni kupec, kaj šele, da bi lahko bila odločilnega pomena in morda prevesila jeziček na tehtnici ob nakupu. »Večinoma kupujejo oči. In počutje. Zato je prvi stik z barko zelo pomemben,« mi je o kupcih tak­šnega formata razlagal Eitan, medtem ko so gospe z belimi klobuki na palubi srkale vsaka svojo penino in so se gos­podje poznavalsko prehajali po številnih spalnicah ter kopalnicah, ki jih premore ta lepotica.

Navtični šov v Miamiju je bojda največja tovrstna prireditev na svetu. Tam je na treh različnih lokacijah zbrano malodane vse, kar pluje po tem svetu. Ob slavni Collinsovi aveniji so privezi na kanalu ­rezervirani za najdražja plovila, in če ste prišli le z milijonom ali dvema ameriških dolarjev v žepu, vam bodo prijazno razložili, da ste na napačnem delu razstavišča in da so manjše jadrnice ter ribiški čolni razstavljeni na drugem koncu mesta, do koder brezplačno vozi vodni taksi. Med megajahtami, superšportnimi avtomobili in znanimi obrazi iz sveta šovbiznisa ter športa se dobrikajo vsi tisti, ki bi silno radi kaj prodali. Tam se vse blešči in sveti, diši po cigarah in se toči najdražja penina. Da te opazijo, moraš na vsak način izstopati in biti drugačen.

To je pogoj, da si ali pa NISI …

Gaber Keržišnik, foto: Bor Dobrin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri