Moje ime je Bond, James Bond

  • 21.11.2012

Ko so Iana Fleminga pobarali, zakaj je svojega tajnega agenta poimenoval James Bond, je odgovoril nekako takole: »Želel sem ga krstiti z najpreprostejšim, najbolj dolgočasnim imenom, kar sem se jih mogel spomniti. James Bond se mi je takrat zdela perfektna izbira.«

21 fotografij v galeriji

Na svoji knjižni polici je imel knjigo Birds of the West Indies o 400 in nekaj pernatih prebivalcih Karibskega morja in tamkaj nastreljanih otokov. Njen avtor je bil angleški ornitolog James Bond. Kako izjemen poklic! Ornitologi so namreč kot vohuni, le da oprezajo za redkimi ptiči in pobijejo manj ljudi.

1954

Bond se prvič pojavi na televiziji v tretji epizodi znane ameriške antološke serije Climax! – šlo je za televizijsko adaptacijo Flemingove sploh prve bondijade Casino Royale, v njem pa je tajnega agenta Bonda ovekovečil zdaj že pokojni ameriški igralec Barry Nelson.

1962 - Dr. No

»Iščete školjke?« »Ne, samo gledam.« Tako je Sean Connery v prvem uradnem filmu o tajnem agentu 007 odgovoril Ursuli Anders, ko je ta vsa mokra pristopicala k njemu iz morja. Bond v prvencu raziskuje smrt britanskega agenta na Jamajki in pride na sled dr. Ju­liusu Noju. Ker ta načrtuje sabotažo ameriškega vesoljskega programa, ga 007 vrže v hladilnik jedrskega reaktorja. Kako kul je to? Vsekakor bolj kul kot konec v Flemingovem istoimenskem romanu, v katerem Bond dr. Noja ubije tako, da ga zaduši v ptičjem dreku.

1963 - From Russia With Love/Iz Rusije z ljubeznijo

Organizacija SPECTRE najame zapeljivo Sovjetinjo Tanjo (»Mislim, da so moja usta prevelika!«), ki naj bi Bonda (»Ravno pravšnja so ... vsaj zame.«) prepričala, da je prebežnica iz vzhodnega bloka, nakar naj bi ga ubila. Bond namesto tega razkrije Blofeldovo zaroto in prinese domov sovjetski dešifrirni stroj.

1964

Pisatelj Ian Fleming, med drugim strasten kadilec in uživalec alkohola, umre 12. avgusta zaradi srčnega zastoja po dveh srčnih napadih. Svoje zadnje besede nameni voz­nikoma rešilca: »Fanta, opravičujem se, če vaju nadlegujem. Ne vem, kako vam dandanes sploh uspeva voziti tako hitro v tak­šnem prometu.«

1965 - Thunderball/Operacija Grom

Bonda pošljejo na Bahame, da bi prekrižal načrte plejbojevskemu milijarderju Emiliu Largu, visoki živini v organizaciji SPECTRE. Ta želi ameriško vzhodno obalo z ukradenimi atomskimi bombami spremeniti v švicarski sir. Namesto tega ga s harpuno preluknja njegova ljubica Domino. »Kako oster pogled imaš, Bond,« pravi. »Počakaj, da vidiš moje zobe.«

1967 - You Only Live Twice/Le dvakrat se živi

Tiger Tanaka: »Na Japonskem so moški na prvem, ženske pa na drugem mestu.« Bond: »Verjetno se bom tukaj upokojil.« Bond po tistem, ko uprizori svojo smrt, na Japonskem raziskuje ugrabitev ameriškega vesoljskega plovila.

Izkaže se, da gre za maslo megalomanskega glavarja organizacije SPECTRE Blofelda, in ne Sovjetov, zaradi česar bi državi skoraj sprožili atomsko vojno.
»Česa vsega ne naredim za Anglijo,« pa se priduša Bond, medtem ko odpira zadrgo na obleki ašašinke Helge.

Casino Royale, drugič. Špijonska komedija je gostila kopico znanih imen: na primer Davida Nivena (kot Bond), Petra Sellersa (najeti Bond), Ursulo Anders (Vesper Lynd), Orsona Wellsa (La Chiffre) in Woodyja Allena (Bondov nečak Jimmy Bond). V filmu je debitiral tudi Dave Prowse. Kdo za vraga? Nekdanji telograditelj, dvigovalec uteži in igralec, ki je v filmih Star Wars fizično upodobil Dartha Vaderja (glas mu je kajpak posodil James Earl Jones). Odbito.

1969 - On Her Mayesty's Secret Service/V službi njenega veličanstva

George Lazenby, leta 1968 najbolje plačani moški model na svetu, je Bonda igral trikrat. Prvič, zadnjič in nikoli več ga je upodobil V službi njenega veličanstva. V filmu, v katerem Bond preganja Blofelda, ki se je z atomskega orožja preusmeril k biokemičnemu, Diana Rigg postane tudi prva in do zdaj edina Bondova žena. V tej vlogi, lahko bi vedeli, ne preživi niti poročnega dne.

1971 - Diamonds Are Forever/Diamanti so večni

»Satelit je zdaj nad ... Kansasom. No, če razstrelimo Kansas, bo trajalo leta, da se bo razvedelo po svetu,« ugotav­lja zlobni genij Blofeld med upravljanjem posebnega satelita, ki je z laserskimi žarki sposoben uničevati orožja na tleh. Za to kajpak potrebuje diamante, po njihovi sledi pa v njegovo skrivno bazo spet vkoraka Bond. Nekaj akcijskih scen pozneje še en načrt za nadvlado sveta propade v spremstvu eksplozij.

1973 - Live and Let Die/Živi in pusti umreti

Medtem ko je prej Bond kadil in vmes že opustil kajenje, je zdaj začel kaditi cigare. Poveličevanje samouničevalnih razvad je Roger Moore povzdignil na povsem novo raven, v tem filmu pa se je kot 007 na sledi za tremi umorjenimi kolegi boril z vudu duhovniki, tihotapci heroina in sadističnim diktatorjem. Pa nepridipravom Kanango s prostetično roko, krokodili in morskimi psi. Naj dialog filma: »Obstajata dva načina, kako onesposobiti krokodila.« »Verjetno te informacije ne bi delil z mano?«

1974 - The Man with the Golden Gun/Mož z zlato pištolo

»Rad imam dekleta v bikiniju, nimajo skritih orožij,« reče Scaramanga, najboljši tihi ubijalec na svetu, ki svoje tarče ugonablja z zlato pištolo in pobere po milijon za naročilo. Ugrabi strokovnjaka za sončno energijo, saj jo namerava uporabiti v uničevalne namene. Kot vsi zlobni mogotci, ki dajo kaj nase, ima tudi Scaramanga svoj otok, kamor zvabi Bonda, da bi se tam dvobojeval z njim. Kar se zanj in za njegove načrte precej slabo izide.

1977 - The Spy Who Loved Me/Vohun, ki me je ljubil

V desetem uradnem filmu o agentu 007 izginjajo britanske in sovjetske jedrske podmornice. Ugrablja jih tajkun, znanstvenik in anarhist Karl Stromberg, z medcelinskimi raketami pa želi uničiti Moskvo in New York. To bi sprožilo globalni jedrski spopad, ki bi ga sam prežival v svoji podvodni bazi Atlantis. Če je ne bi v zrak vrgel Bond s pomočjo ruske agentke Anye Amasove, agentke Triple X.

1979 - Moonraker

»Gospodična Anders ... nisem vas prepoznal oblečene.« Bonda pokličejo, da razišče ugrabitev enega od Moonrakerjevih vesoljskih plovil, nakar se izkaže, da za vsem skupaj stoji multimiljarder in prikriti nacist sir Hugo Drax. Ta načrtuje z raketo, ki jo je zgradil za Britance, uničiti London in človeštvo ter iz zavetja svoje vesoljske postaje ponovno poseliti planet ter se s tem maščevati za poraz očetnjave v drugi svetovni vojni. Raketa, ki je bila namenjena Britancem, s posredovanjem Bonda zadene podmornico, s katero poskuša Drax pobegniti.

1981 - For Your Eyes Only/Samo za tvoje oči  

Bond se poda v lov za sistemom ATAC, ki ga ministrstvo za obrambo potrebuje za komunikacijo in koordinacijo jedrskih podmornic. Iščejo ga tudi Sovjeti in vsi vemo, kaj bi se v tistih časih zgodilo, če bi ga dobili v roke. Polastiti in ga prodati Rusom se ga želi tudi grški tihotapec Kristatos, a mu načrte prekrižajo Bond, lepotica Melina (»Samo za tvoje oči, dragec.«), ki se želi maščevati za smrt staršev, in njegov nekdanji partner Columbo.

1983 - Octopussy

Magda: »Predlagal je zamenjavo. Jajce za tvoje življenje.« Bond: »No, slišal sem, da so se jajca podražila, ampak a ni to nekam visoka cena?« Sled za ponarejenim Fabergejevim jajcem pripelje Bonda do spoznanja, da afganistanski princ Khan in ruski general Orlov načrtujeta detonacijo jedrske naprave v ameriški zračni bazi v Zahodni Nemčiji. Bondu pri preprečitvi tega načrta in njunem likvidiranju vpletenih pomaga tihotapka in bogatašinja Octopussy.

1985 - A View to a Kill/Od tarče do smrti

Roger Moore je star 58 let in postane najstarejši Bond vseh časov. Tehnološko obarvana zgodba se vrti okoli načrta zlikovca ruskega industrialista Maxa Zorina, ki želi z umet­no sproženim potresom uničiti ameriško Silicijevo dolino ter prevzeti monopol nad trgom mikročipov. Vendar ga Bond povsem analogno vrže rakom žvižgat v morje pod mostom Golden Gate.

1987 - The Living Daylights/Dih smrti

V vlogi Bonda se prvič preizkusi Timothy Dalton, ki očitno meni, da je že dovolj odrasel. Kot Bond se v Bratislavi poveže z lepo čelistko Karo, punco glavnega antagonista, domnevnega ruskega prebeglega generala Koskova, ki poskuša ameriškemu dilerju z orožjem Whitakerju prodati zajetno količino jedrskih konic. Bonda in Karo ujamejo in ju odpeljejo v sovjetsko bazo v Afganistanu, od koder se rešita. Kara: »Uspelo ti je! Rešena sva!« Bond: »Kara, v zaporu sva znotraj ruske letalske baze v Afganistanu!« Le kako se vse skupaj konča?

1989 - Licence to Kill/Dovoljenje za ubijanje

Bond zapusti MI6, da bi lahko maščeval smrt prijatelja Felixa Leiterja, agenta Cie. Po vseh peripetijah z jedrskimi napravami sledi zelo dobrodošel zaplet. Na sled pride močnemu kolumbijskemu kralju droge Sanchezu, ki ga Američani iščejo že leta, in se vtihotapi v njegovo organizacijo. Odkrije, da drogo tihotapijo v bencinu, in se odloči temu napraviti konec. Ja, z veliko eksplozijo na koncu filma.

1995 - GoldenEye

V Bondov frak se obleče Pierce Brosnan. Tehnoteroristi ugrabijo ruski satelit GoldenEye, ki lahko elektromagnetnimi valovi uničuje tarče na Zemlji. S satelitom nameravajo sejati strah in grozo po Londonu ter s tem uničiti britansko gospodarstvo. Bond odkrije, da za vsem skupaj stoji Alec Trevelyan ali Janus ali agent 006, za katerega je menil, da je bil ubit v eni njunih skupnih misij. Ker ne verjame v reinkarnacijo, Bond nekdanjemu agentu pokvari načrte, reši svet in ga pošlje v večna lovišča. Tokrat za zmeraj.

1997 - Tomorrow Never Dies/Jutri nikoli ne umre

Medijski baron Elliot Carver je paranoičen psihopat, ki poskuša s komunikacijskimi sateliti in z ukradenim ameriškim enkoderjem povzročiti vojno med Veliko Britanijo in Kitajsko. Bondu dajo na voljo le 48 ur, da ugotovi, kdo stoji za krajo jedrske konice iz britanske fregate, potop­ljene v Kitajskem morju.

Ko to ugotovi, nepridiprava kaznuje z vrtalnim strojem. Na drugi svet ga pospremi z besedami: »Pozabil si na prvo pravilo medijev: Daj ljudem tisto, kar si želijo!«

1999 - The World Is Not Enough/Vse in še svet

Elektra: »Ne boš me ustrelil. Zgrešil me boš.« Bond jo ubije z enim strelom: »Nikoli ne zgrešim.« Bonda postavijo v vlogo telesnega stražarja naslednice oljnega imperija Elektre King. Ugotovi, da je Elektra tesno povezana s teroristom Renardom, ki je ubil njenega očeta ter odtujil ameriško atomsko bombo, s katero namerava razstreliti Instabul in s tem sabotirati rusko dobavo nafte v Bosporju. Zaradi tega bi cena Elektrine nafte poskočila v nebo. Kar tudi bi, če ne bi bilo Bonda, saj veste.

2002 - Die Another Day/Umri kdaj drugič 

Mmm, v tem filmu je svoje telo na ogled postavila Halle Berry, ki se kot agentka Jinx zaplete z Bondom po tistem, ko ga po 14 mesecih izpustijo iz severnokorejskega zapora, kjer je bil zaprt zaradi uboja polkovnika Moona. Zdaj je na sledi njegovemu pomočniku Zau, trgovcu krvavih diamantov, povezanim z britanskim miljarderjem Gustavom Gravesom. Kot vsak barabin tudi ta stori bridko smrt (spotakne se v letalski motor), ker je mislil, da mu bo uspelo premagati agenta 007. Graves: »Čas je, da se soočiš z usodo!« Bond: »Čas je, da se soočiš z gravitacijo!«

2006 - Casino Royale

Končno tretjič in končno uradno. Prvič v glavni vlogi z Danielom Craigom, po mnenju številnih kritikov najboljšim Bondom do danes. »Zdaj bo ves svet vedel, da si umrl, medtem ko si me čohal po jajcih,« pa so ene zadnjih besed, ki jih je od Bonda slišal glavni negativec La Chiffre. Sam si je kriv, kaj je pa financiral teroriste in se zapletel v dolgove, za katere je mislil, da jih bo poravnal s turnirjem v pokru. Bond je nam­reč filmski lik, ki mu je v pokru največkrat uspelo dobiti kraljevsko lestvico (royal flash).

2008 - Quantum of Solace/Kvantum sočutja

Gre za prvo pravo nadaljevanje Bondovega filma. Zgodba v Kvantumu sočutja se nam­reč nadaljuje tam, kjer se je končala tista v Casino Royalu. Bond se poda na lov za organizacijo Quantum, za katero verjame, da je odgovorna za smrt njegove ljubezni Vesper. Pot ga popelje v Bolivijo, kjer stopi na prste Dominicu Greenu, ki skupaj s Quantom načrtuje prevzeti nadzor nad enim najbogatejšim najdišč podtalnice na svetu. Bond Greena na koncu spusti v puščavo s kanto motornega olja: »Stavim, da boš prepešačil vsaj 20 milj, preden se boš odločil popiti ... Zbogom, gospod Greene.«

2012 - Skyfall

Petdeset let pozneje je James Bond prav tako bondovski kot nekoč.

Tekst: Tomaž Kotnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri