Modelke iz filmske kletke

  • 12.06.2008

Kako se je iz ženske – kot spremljevalke pravih moških – razvila prava ženska, ki jo spremljajo moški?

(Foto: Jože Mušič, Borut Krajnc)

8 fotografij v galeriji

Film med mnogimi kandidatkami prepoznava za zvezde le redke ženske. Neskončna vrsta deklet, oboroženih s telesi, ki zmorejo nositi prave obleke, in oblekami, ki znajo nositi prava telesa, ne izbira načinov, kako poskusiti prelisičiti večnost. Ponudba je definitivno mnogo manjša kot povpraševanje. In kandidatke ponudijo vse.

Splošni trend osvajanja iracionalne institucije filmske zvezde je prenos starševske skrbi z ambiciozne mame na še bolj ambiciozno modno agencijo in nezadržno zmanjševanje vstopne starosti. Namesto formalne igralske izobrazbe je pogoj za preboj vizualna prepričljivost, razpeta med najstniško nedolžnost in vamp seksualno privlačnost.

H'woodska doba specialnega efekta ni zmogla vzpostaviti zvezd stalnic, ampak je sproducirala roje rosno mladih kometov, ki presvetlijo nebo, potem pa mnogokrat zaidejo nazaj v brezimnost oglaševalskih in glasbenih spotov, naslovnic najstniških magazinov in modnih pist. Na nebu obstanejo izjemno redka imena, ki jim uspe bodisi odrasti in dozoreti, ne da bi odrasla in dozorela, bodisi ujeti veliko vlogo v velikem filmu.

Družinske naveze in naključja ostajajo popotnica preteklih filmskih časov. Tako so z modne piste ali lepotnega tekmovanja med drugimi štartale Milla Jovovich, Alicia Silverstone, Cameron Diaz, Angelina Jolie, Demi Moore, Liv Tyler, Sharon Stone, Brigitte Bardot, športno navijaška preteklost druži Sandro Bullock in Pamelo Anderson, klasična igralska kariera je uspela Nicole Kidman in Patricii Arquette, igralsko-filmsko starševska naveza je sproducirala Drew Barrymore, Kate Winslet, Isabello Rossellini.

Kar nas pelje k opredelitvi filmske zvezde kot fenomena, ki zmore zabrisati mejo med femme fatale in femme fragile, premagati razkorak med telesom in dušo, imenom in podobo, skrivnostno substanco in fabrikacijo, zakritjem in odkritjem, igralko z imenom, obrazom in telesom, in likom, ki ga ta igralka uteleša.

Preigravanje te meje je postalo ideal celotnega šovbiznisa, a se film ni nikoli nehal zavedati svoje totalne moči odstranjevanja razlike med fikcijo in fakcijo, ki jo modna pista kot najpogostejša vstopna točka potencialne filmske zvezde ni mogla nikdar misliti. In zato filmi, redki filmi, ki jih skušajo peljati supermodeli, nikdar ne zletijo na vrh neba. Usodne privlačnosti pač ne zanima preteklost brez emocije. They can walk but they can't talk!

A se na drugi pogled zdi, da so ključ do pravih filmov prav prave obleke na pravih telesih. Rdeča oskarjevska preproga kot modna revija vseh modnih revij, pista vseh pist. Oskarjevska zgodovina se skozi ta pogled hrepenenja po vrhu bere kot pozlačeni pogledi 40., zaljubljene izjave 50., pin up 60., razkritost 70., dramatičnost 80. in individualiziranje vseh omenjenih stilov v 90. Prave obleke na pravih telesih kot katapult na vrh. V vseh dekadah.

Preverimo naključno. Audrey Hepburn je leta 1954 fasala Oskarja za Rimske počitnice. V filme se je prerinila kot manekenka. Patricii Neal je leta 1963 padel zlati deček za film Hud. Ne, ni začela kot manekenka, a je njena vnučka Sophie Dahl nadomestila »zamujeno«. Jane Fonda je Oskarja leta 1972 dobila za film Klute. Začela je kot manekenka. Divja 80. so se končala tako, da je Oskarja ujela Cher za film Moonstruck. Ne, nikdar ni priznala, da je njen glas v začetku vodil njen stas, filmi pa so se zrolali kasneje. Hočete še?

Greta Garbo se je po tragičnem otroštvu zaposlila v trgovini, ki je lastne izdelke tržila z Gretinim obrazom, Lauren Bacall se je po končani igralski šoli pojavila na naslovnici prestižne modne revije Harper's Bazaar, kjer jo opazila žena režiserja Howarda Hawksa, Avo Gardner je kot lepotico v izložbi fotografskega studia njenega svaka uočil nekdo iz studia MGM ...

Toda nobeno veliko ime, ki v vaših očeh producira podobo enega izmed filmskih božanstev, ne bi odzvanjalo brez natančne tripartitne vertikale, ki jo je vzpostavil h'woodski studijski sistem (1920–1950). Takrat je vsak izmed osmih ameriških velikanov razpolagal z lastno produkcijo, distribucijsko mrežo in verigo kinodvoran. In z lastnimi zvezdami.

Rečeno direktno. Vsak studio je monopoliziral presežno vrednost tako, da jo je ujel v fenomen zvezde. In nasprotno.

Zvezda je bila njegova presežna vrednost. Zgodovina filmske zvezde, ki jo je kasneje povzela modna industrija s fenomenom supermodela, je zgodovina združevanja podobe in imena ter njunega komodificiranja.

Začelo se je z brezimnimi, nepodpisanimi igralkami, ki so jih producenti stlačili v predal z imenom Biograph girls ali Vitagraph girls, nadaljevalo z bojem osmih velikih studijev za vzpostavitev zvezde vseh zvezd (Columbia, Rita Hayworth; MGM, Joan Crawford, Esther Williams; Paramount, Marlene Dietrich; RKO, Katherine Hepburn; Twentieh Century Fox, Marilyn Monroe; UA, Mary Pickford; Universal, Margaret Sullivan; Warner Bros., Bette Davis).

Ko je ameriška uprava ugotovila, da bo osmerica postala večja od nje same, da si bo film podredil celino, da bo zvezda vseh zvezd zamenjala predsednikovo soprogo, je leta 1948 z razsodbo vrhovnega sodišča odpravila monopolizacijo. Amerika se je pač zbala, da bodo h'woodski studijski magnati emancipirali žensko, iz ženske kot spremljevalke pravih moških ustvarili pravo žensko, ki jo spremljajo moški, in tako erotizirali razmerje med spoloma.

Trda linija se je vlekla vse dokler se na naslovnici nove moškega revije ni pojavila MM. Obraz, telo in ime so se združili v enotno podobo, ki je napovedovala prihodnost filmske zvezde, vsem ostalim pop ikonam pa v očeh prižigala skomine. Morala monogamne nuklearne družine in Küche/Kirche sindrom sta bila že po prvi številki filmsko motiviranega Playboya presežena, prihajajoča leta in desetletja so se zrolala v ritmu bitke za zvezdo vseh zvezd, žensko vseh žensk, ki bo zmogla preigravati meje žanrov zapeljevanja in planov seksapila.

Od Mance do Mance

Slovensko filmsko nebo se zvezdam izogiba. Natančneje. Ko zasvetijo dovolj močno, se film pretvarja, kot da jih ne vidi. Do devetdesetih poskuša zvezdo največkrat iskati med gledališkimi igralkami, a mu zares uspe le redko. Slovenski film igralke le izjemoma išče mimo gledališča. A ko jih najde, ne ve, kaj bi z njimi. Ponavadi se ustavijo pri epizodnih mimohodih, a je konstantni trend vsaj relativna mladost ob vstopu v celuloidno vesolje. Precej daleč je uspelo le dvema. Obe sta štartali kot lepotici, ki jima je ime najprej podelila modna pista.

Manca Košir je začela udarno. Z devetnajstimi. V kultni Brezi jo je režiral Ante Babaja. In padla je emancipacijska vloga tragičnega kmečkega dekleta, ki se poroči z gozdarjem, a je ta ne zna čuvati kot breze med bukvami. Navkljub tragičnem koncu, kakšnemu pa?, je Manci pripadla čast prve Slovenke, ki je na platnu pokazala svoje telo. Četudi samo do pasu. In spet. Film ji je dal moža, a je obenem ni pripustil do naslednje velike vloge.

Padlo je sicer še nekaj epizodnih, a se je z njimi tudi končalo. Nazadnje se je na platnu pojavila leta 1990 v Umetnem raju. Kot gospa iz Budimpešte v filmu enega izmed svojih moških. Univerzitetna kariera je zmagala, TV voditeljstvo pa nadomestilo filmski »glamur«.

Osrednja zvezda devetdesetih in čez je Manca Dorrer. Štartala je kot Janin obraz leta 1993, v naslednji petletki je preigrala študentske filme in videospote. Za hip je zažarela v Košakovem Outsiderju. Tudi ona se je za začetek slekla in čez svoje telo spustila četico zažuranih pankrčkov. A sta jo obraz in telo peljala strmo navzgor.

Ne, ni se ustavila pri natakaricah, spremljevalkah pravih moških, puncah z žura, ampak je tisočletje sklenila kot Slakova in Prešernova Ana Jelovšek, pohod na zvezdniški vrh pa napoveduje z urbanima vlogama v Šterkovi Ljubljani in Slepi pegi Hanne A. W. Slak. Jasno, ves čas je igrala samo samo sebe. In ves čas se je spreminjala. Kot da bi Slovenija končno našla žensko, ki spreminja film vsaj s tolikšno močjo, kot film spreminja njo.

TEKST: Nejc Pohar

FOTO: Jože Mušič, Borut Krajnc

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri