Markov filmski evangelij

  • 14.10.2010

Kaj vse mora Mark Wahlberg še narediti, da nas vendarle prepriča? Pravzaprav nič.

(Foto: promocijsko gradivo)

3 fotografije v galeriji

Ljudi je običajno zelo težko prepričati, da je Mark Wahlberg v resnici soliden igralec. Sploh zato, ker si je kariero začel graditi kot Marky Mark, ne preveč uspešen raper in precej uspešnejši model za Calvin Kleinove gate. Trenutno je kot izvršni producent podpisan pod izredno uspešno serijo Entourage, hkrati pa kuje še izjemne filmske vloge. Okej, morda ni ravno Al Pacino, je pa dokazal, da izklesan trebuh nikakor ni njegova edina vrlina.

Vroče noči (Boogie Nights, 1997) – tam, kjer se je vse skupaj začelo. Film, s katerim je Wahlberg postal več kot le plakat za fitnes program. Kontroverzen, sočen, neskončno zabaven film o pornoindustriji sedemdesetih, v katerem Wahlberg zavoljo svojega mogočnega uda postane najbolj iskan pornoigralec v Ameriki. Šopek ekscentričnih likov, pomešanih v uprizoritev najbolj nenavad­nih življenskih slogov, je pod režijo Paula Thomasa Andersona zacvetel kot avtentična dokumentacija najbolj uživantskega posla, kar si ga lahko zamislite.

Trije kralji (Three Kings, 1999) so bili George Clooney, Ice Cube in Mark Wahlberg, nič kaj pohlevni rezervisti ameriške vojske, ki se želijo dokopati do kuvajtskega zlata. Nevsakdanja akcijska komedija, ki jo je globalno občinstvo (neupravičeno!) spregledalo, so jo pa zato z veliko hvale konzumirali kritiki in tako postali še pozornejši na očitno večplastni talent vse resnejšega Marka Wahlberga.

Italijanska misija (The Italian Job, 2003) je bila del evforične produkcije roparskih filmov za časa Oceanovih 11 in Afere Thomasa Crowna. Film, ki je postavil zabavno akcijo pred kompleksnost izvedbe, je Wahlberga pomešal med Charlize Theron, Jasona Stathama in floto mini cooperjev, jeklenih šprinterčkov, ki so bili glavno prevozno sredstvo roparske zasedbe. Zagotovljenih 111 minut vznemirljive zabave.

Štirje bratje (Four Brothers, 2005) je bil za Wahlberga preizkus filmske kemije. Štirje bratje, sicer ne biološki, a zato nič manj povezani, se v tej moderni predelavi vesterna The Sons of Katie Elder, v katerem je blestel John Wayne, soočajo z vsemi kugami kapitalizma: pohlepom, maščevanjem, prevaro in strelnim orožjem. Štirje zelo specifični igralci, v množici katerih je Wahlberg uspešno prikazal svojo sposobnost grajenja sicer enostavnega akcijskega lika v večplastno osebnost.

Dvojna igra (The Departed, 2006) je le nadaljevanje dejstva, da je Wahlberg mojster igre. Scorsesejev vrhunski mafijski triler, v katerem se prepleteta zgodbi policista pod krinko in infiltriranega mafijca, je ena najintenzivnejših filmskih pripovedi zadnjega desetletja. Film, ki je Scorseseju vendarle priboril dolgo pričakovanega oskarja, Wahlberga pa jasno prikazal kot talent, ki se v razkošni pripovedi z več zapleti znajde, kot bi se gibal v domačem okolju.

Mafijske noči (We Own The Night, 2007) so pomemben preizkus v Wahlbergovi karieri. Film, ki je imel izjemno premiso, a ga kritiki niso dobro sprejeli, češ da zgodbi ni mogoče verjeti. V izbrani družbi zvezdniških imen (Duvall, Mendes, Phoenix) je Wahlbergu odzivom navkljub uspelo ustvariti prepričljivo konfiguracijo dobrega sina, slabega brata in uspeš­nega policista. Pa mu za to niti ni bilo treba sleči majice.

Rezervna policista (The Other Guys, 2010) je film, v katerem vas bo Wahlberg prepričal to jesen. Komedija o čudaških newyorških detektivih s priložnostjo, da se vendarle izkažeta kot kakovosten uniformiran material. In to jima seveda nikakor ne uspe. Wahlberg kot komični lik? Zakaj pa ne? Kdo bi si mislil, da nas bo Marky Mark kdaj nasmejal tudi brez široke trenirke in klišejskih raperskih rim, kajne?

Darjo Hrib

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri