Lovci na prvo kri

  • 10.06.2008

Nova Gvineja, dežela prepovedanih poljubov

(Foto: Borut Telban)

10 fotografij v galeriji

Prva menstruacija

Ko se mlada punca prvič prebudi s krvavimi madeži na bedrih, začetek njene ženskosti vpliva tudi na njen položaj v družbi. Pred tem je bila otrok, ne le telesno, temveč predvsem v svojih navadah, vedenju, odgovornosti in odnosih do drugih. Kljub krščanstvu, šoli in novim vrednotam, ki so preplavile Papuo Novo Gvinejo, so Ambonwarijci ohranili obred prve menstruacije.

Starši, ki želijo, da njihova hči odraste v pravo Ambonwarijko in se kmalu po obredu poroči ter zaživi življenje žene in matere, pripravijo v kotu hiše majhen prostor in ga ogradijo s pletenimi pregrinjali in rjuhami. Pandayma, kakor jo poimenujejo, bo nekaj mesecev živela v osamitvi in nanjo bodo pazile klanske sestre.

Že prvi dan menstruacije starejša sorodnica vzame njeno krvavo spodnje perilo (nekoč je bilo spleteno iz trave), ga spravi v košaro, ki jo zakoplje za hišo in nadnjo posadi bananovec. Korenine bodo stisnile košaro z menstrualno krvjo in preprečile, da bi dekle med svojimi predzakonskimi zvezami zanosilo. Šele ko se bo poročila, bo lahko sama izruvala bananovec in postala mati.

Skrita pred očmi sovaščanov – predvsem moških – bo pandayma vsako jutro vstajala v mraku, ko bodo drugi Ambonwarijci še spali. Skupaj s paznicami se bo po posebej zanjo narejeni lestvi spustila iz hiše, kjer se bo v okrilju noči umila in premazala z belo ilovico. Njena koža bo postala svetleča, njene prsi, ki si jih med osamitvijo ne bo prekrila, bodo zrasle in dobile tisto obliko, ki je značilna za mlade plodne ženske.

Čez dan bo preživela v ogradi, pletla košare, zvečer pa se bo usedla na pregrinjalo sredi hiše. Na iztegnjenih in prekrižanih nogah bo nepremično držala desno roko z dlanjo obrnjeno navzgor. Tako bo njeno telo pridobilo dve najpomembnejši lastnosti ambonwarijskih žensk: sposobnost sedenja in s tem utrjevanja doma ter mirno roko za ribolov.

Pandayma bo morala zvečer zaspati zadnja, sicer bi jo vsa vas simbolno prekrila in jo tako potlačila, da se ne bi mogla v mesecih mirovanja ustrezno zrediti in razviti. Po nekaj mesecih osamitve bodo moški iz njenega klana nalovili veliko divjih prašičev in pripravili pojedino za vso vas. Na slovesnosti jo bodo vaščani po dolgem času spet videli: spremenjeno, porejeno, predvsem pa zelo žensko. Prvič bo lahko jedla sagov puding, pripravljen v tradicionalni osoljeni vodi. S tem se bo njeno obdobje osamitve končalo.

Iniciacija fantov

V iniciacijskih obredih fantov, starih od osem do štirinajst let, intenzivno sodelujejo vsi vaščani. Obredi so še posebno pomembni, ker fantom, ki nekaj mesecev preživijo v hiši moških, imenovani tudi hiša duhov, predstavijo in razložijo vse najpomembnejše izrezljane vaške duhove in jim povedo največje skrivnosti. Vstop v kultne hiše je ženskam in otrokom prepovedan.

Mlade fante dobesedno iztrgajo iz rok njihovih mater in jih popolnoma nepripravljene odvlečejo v hišo moških, kjer so od samega začetka izpostavljeni zasmehovanju in fizičnemu obračunavanju. Pretepanje z gorečimi poleni in palicami naj bi jih utrdilo.

Ujci dečke ustrahujejo in vpijejo nanje, da niso poslušali svojih mater, ko so jih prosile za pomoč. Učijo jih, da ne bodo smeli spati z ženami pod isto mrežo, saj bi v primeru njihove nenadne menstruacije dobili težko telo in kratek dih. Postali bi vodeni, mehki kot banane in nesposobni za naporno delo, lov in bojevanje.

Fante od petnajstega do dvaindvajsetega leta kličejo »psi«, saj so v bitkah nepremišljeni, jeznoriti in neustrašni. Njihova moč in odločnost sta pomembni pri lovu na divje prašiče, pri zaščiti klanov in pomoči vaščanom pri prepirih z okoliškimi skupinami. Lov na prašiče s sulicami se neredko sprevrže v rokoborbo, saj mora lovec prašiča pokončati s sekiro ali mačeto. Stik z menstrualno krvjo bi jim vso to moč odvzel.

Vsakega fanta ščitita soplesalec in klanski ded, ki ga poučita, da od zdaj ne bo več smel uporabljati latrine. Tja namreč hodijo le ženske in otroci. Če bi njihovo blato prekrilo blato moškega, bi izgubil vso svojo moč. Zato se možje v vasi pretvarjajo, da so zaprti, da velike potrebe sploh ne opravljajo. Ko postane neznosno, se na skrivaj olajšajo v gozdu, če dobijo drisko, zaspustijo družinsko hišo in spijo v hiši moških.

V njej starejši pripravijo tudi poseben ples, med katerim z bodali, narejenimi iz kosti kazuarjev, uprizarjajo bitke z namišljenim sovražnikom. V tej navidezni bitki so ranjeni le mladi fantje. Na sklepno slovesnost po večmesečni osamitvi jim sorodniki po materini strani prinesejo množico uporabnih daril: veslo, mačeto, sekiro ali pa mrežo proti komarjem.

Vsakemu fantu z britvico ali bambusovim nožem zarežejo v hrbet krokodilji vzorec in vanj vtrejo smolo, da bi se rane počasneje zacelile. Tako bodo značilne brazgotine, znak odraslosti, ki so jo dosegli z iniciacijo, ostale trajne.

Predporočno zapeljevanje

Mlada neporočena dekleta se po vasi sprehajajo zelo ponosno in pokončno, da pridejo do izraza njihove napete prsi. Dekleta so precej dejavnejša in brez sramu zapeljujejo fante. Za prvi spolni odnos si pogosto izberejo mlajšega, saj so prepričane, da še nima velikega penisa.

Tradicionalni celonočni vaški plesi in moderni disko, ki ga občasno pripravijo v ograjenem prostoru, so izvrstne priložnosti za zapeljevanje. Dekle pošlje svojemu izbrancu drobna darila: sagove ličinke, ribe, betelov oreh, predvsem pa v časopisni papir zavite cigarete iz kupljenega tobaka. Domač tobak, ki ga sami sadijo, namreč nima tovrstne vrednosti. Če ji fant odgovori z darili, je to znak, da se je vez med njima tudi uradno začela.

S pomočjo posrednice ali posrednika se prvič dobita v gozdu in prepustita spolnim igram. Brez poljubljanja, ker to pač ni v navadi. Če je le mogoče, se mladi ljubimci ponoči obiskujejo. Priplazijo se pod hišo na koleh, odstranijo tla iz palmovega lubja, in se splazijo pod mrežo svoje ljubice ali ljubčka. Še preden se zdani, hišo zapustijo. Če ju starši dekleta ali fanta najdejo skupaj, nastane v vasi afera in prepir med njunimi rodovi ter klani, ki ga je mogoče urediti le z ustrezno kompenzacijo ali s poroko.

Pesmi z izredno kratkim besedilom, ki so jih sestavili po domnevno resničnih dogodkih, so prežete z željami in namigovanji mladih fantov: »Hej ti, odrasla punca, ujel sem te in položil, ležala si in gledala navzgor, tvoj duh (tvoje mednožje) me je ugriznil.« Vihravost deklet se s poroko konča. Po poroki žena spi z možem vsaj šestkrat oziroma dokler ne zanosi, potem pa se med nosečnostjo in dojenjem vzdrži spolnih odnosov.

Pravijo, da bi seks med nosečnostjo lahko povzročil nezaželene dvojčke. Če bi imela spolne odnose med dojenjem, bi lahko moževa sperma škodovala otroku. Vaška morala tudi določa, da poročena ženska ne poseda pri vhodu v hišo in ne leta okoli kot kak netopir. Njeno mesto je ob ognjišču in otrocih. Ko začno ljudje opravljati, da ena izmed žena zanemarja svojo družino ali da se vede neprimerno, jo bratje ali možje lahko hitro in grobo pretepejo.

Ponavljajoče se bolezni, nezgode in smrti so že od nekdaj nakazovale potrebo po obredih iniciacije in prve menstruacije, da bi sedanjost tesneje povezali s preteklostjo, žive s predniki in kaotično stanje vrnili v urejenost.

Obredi niso pomembni le za odraščajoče fante in dekleta, ampak za celotno vas, saj je to priložnost, da moški duhovom in drug drugemu pokažejo najlepše okrasje, zaigrajo na skrivnostne piščali, zašepetajo najstarejše mite in zapojejo najbolj tajne pesmi.

To je čas, ko vaški duhovi zaživijo, ko namišljena tradicija najbolj zaznamuje sedanjost. Ker je bilo v Ambonwariju vedno več samskih žensk z otroki in ker so se mladi čedalje bolj poročali kar po svoje, so obrede prve menstruacije po petnajstletnem premoru znova oživili. Zadnja leta so vaški tradicionalisti ob pomoči duhov, ki so se oglašali z udarjanjem bambusa pri vsaki posmrtni divinaciji, večkrat zahtevali, naj Ambonwarijci čim prej pripravijo tudi fantovsko iniciacijo. Toda to se ni zgodilo. Ravno nasprotno.

Odkar so v vasi leta 1996 zgradili novo cerkev, večjo in bolj spektakularno od pred leti porušene glavne hiše duhov, in odkar je umrlo nekaj pomembnih starcev, ki so postopke obredov odraščanja dobro poznali, vaščani iniciacijo odklanjajo in se vedno bolj prepuščajo krščanskim obredom.

TEKST & FOTO: Borut Telban

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri