Ljubezen brez zavor

  • 11.06.2008

"Krško je spidvej in spidvej je Krško!"

(Foto: Bor Dobrin)

10 fotografij v galeriji

Krško, mestece na robu Slovenije, ki ga po navadi povezujemo z našo edino, sporno in vsaj med sosedi ne posebno priljubljeno nuklearko, ob kateri rastejo čudovita debela jabolka, je res fenomen. Sredi mesta je namreč stadion za spidvej, ki je tudi letos gostil dirko svetovnega prvenstva v tej atraktivni adrenalinski motociklistični panogi.

Resnici na ljubo, mest, ki premorejo dirkaški oval ali odmevno dirko, je v svetu precej. Le malo pa je takšnih, ki za dirke in šport tudi dihajo. Ali, kot je v našem pogovoru večkrat poudarila predsednica spidvejskega kluba, ki letos praznuje 60 let obstoja: »Krško je spidvej in spidvej je Krško!«

Prostovoljno ­profesionalni

Primerjava nuklearnega Krškega in železarskih Jesenic se nehote, a vedno ponuja kar sama od sebe. Sogovorniki so vsi po vrsti trdili, da so mesta v Zasavju od boga in države pozabljena. Enako so mi pred leti razlagali tudi Jeseničani, ko sem delal reportažo o hokeju, ki je tam seveda šport številka 1. Kot spidvej v Krškem. In seveda, tako Jesenice kot Krško so praktično povsem na meji naše vse prevečkrat mačehovske državice.

»Sprva smo našo dirko za svetovno prvenstvo v spidveju imenovali slovenski grand prix, potem pa smo si lepega dne premislili. Od takrat je to zame krški grand prix, saj kljub vsej promociji, ki jo naredimo za to državo, od nje za izvedbo ne dobimo nič,« je bila kritična Violetta Freeland, zadnja tri leta predsednica kluba AMD Krško, ki je bilo sicer ustanovljeno že leta 1948, prvo dirko pa so v Krškem organizirali pred pol stoletja.

Njena zgodba je zanimiva. Ko jo človek posluša, kako strastno in zagreto govori o dirkah, po zraku letečem pesku, grmenju motorjev in dirkačih, bi človek pomislil, da je dama tudi sama kdaj sedela na dirkalnem motorju, ki ga poganja čisti metanol. Pa ni. Uglajena in ugledna gospa, ki je danes gonilna sila uvodne dirke za svetovno prvenstvo, je v motošport zašla povsem po naključju. Nekoč je zamenjala kolegico prevajalko, ki je pred dirko nenadoma zbolela, in poskrbela za komunikacijo med angleškimi lastniki spidvejske licence svetovnega prvenstva in domačimi organizatorji. In po spletu okoliščin je nato ostala dejavna v klubu.

»Moji fantje so me prepričali, naj začasno prevzamem predsedniško funkcijo. Obljubili so, da mi bodo pomagali, in zdaj smo kot ena velika družina. Delamo prostovoljno, a profesionalno. Pri organizaciji dirk za svetovno prvenstvo ni prostora za polovičarstvo. Smo res uigrana ekipa in vsako leto nam brezhibno organizacijo dirke potrdijo tudi tujci. Številni drugi organizatorji se hodijo k nam učit, imetniki licence pa nas drugim prirediteljem dajejo za zgled,« pravi Freelandova, katere predsedniška funkcija že dolgo ni več le začasna in ki so jo pri dirkalnih motorjih najbolj pritegnili boji, ki jih na peščenem ovalu povsem ob lesenem zidu uprizarjajo fantje, ki se v štirih krogih posamezne vožnje bojujejo za čim višje mesto.

Ste vedeli?

Ste sploh vedeli, da spidvejski motocikli z mesta pospešijo hitreje od dirkalnika formule 1, da namesto bencina pijejo čisti metanol in da sploh nimajo zavor? Ja, to ni šala! Zaviranja pri spidveju preprosto ni, zato potrebujete za tovrstne dirke, spoštovana gospoda, med nogami precej veliko ja... Ahkhm, poguma.

V Krškem ne skrbijo samo za dirke, temveč, kakor se za klub spodobi, tudi za podmladek. Dirkače vzgajajo. Če se mladcu zazdi, da je spidvej pravi šport zanj, in potrka na vrata kluba, lahko dobi motocikel in osnovno podporo, kar se tiče gum, goriva in rezervnih delov. Enkrat na leto organizirajo tudi dan odprtih vrat, ko se lahko 13, 14 let stari fantje seznanijo s tem športom. Če se nadobudni dirkač izkaže za perspektivnega, mu seveda zagotovijo še večjo in boljšo tehnično podporo. Dvakrat na teden potekajo treningi na stezi pod trenerskim vodstvom, poleg tega dirkači vsak dan trenirajo še kondicijsko. »Vse treninge posnamemo tudi s kamero, da lahko vožnjo in napake vsakega posameznika kasneje analiziramo.«

Praznik

Ker je dirka lokalnega značaja in ker so domači tekmovalci pregovorno uspešni, je jasno, da spidvej privlači lokalne množice. »Dirka je v Krškem praznik. Ljudje res živijo za spidvej. Dirkam je naklonjen tudi naš župan in verjamem, da nam je na tem področ­ju kljub vsemu laže kot na primer Ljubljančanom, ki so jim treninge na stezi omejili na le en dan v tednu, ker so se stanovalci okoliških blokov pritoževali nad hrupom. Stadion v samem centru velikega mesta je prej ovira kot pa korist, a sami vseeno nekako uspešno vijugamo med vsemi ovirami in lahko se pohvalimo, da se spidvej v Krškem razvija.

Če vam povem samo podatek, da ima Krško nekaj več kot 8000 prebivalcev, na dirko pa pride ravno toliko ljudi, vam je zadeva najbrž jasna. Vsi seveda niso iz Krškega, a kljub vsemu je obisk velik. Tu je center spidveja v Sloveniji. Nekoč pa je bilo še huje, ljudje z okoliških hribov in iz vasi so se v Krško pripeljali na dirko tudi s konjskimi vpregami. Trenutno nam manjka le zvezdniški voznik kalibra Mateja Ferjana ali Mateja Žagarja. No, imamo sicer Izaka Šanteja, ki je že legenda tega športa v Sloveniji, a se tudi sam zaveda, da je že prestar, da bi lahko nekoč postal še svetovni prvak. Je pa res, da imamo nekaj zelo mladih tekmovalcev, pred katerimi je lepa prihodnost. In zato se mi tudi zdi, da zadnje čase na dirkah videvam vedno več mladih,« sta se razgovorila moja sogovornika.

Poleg predsednice kluba sem namreč za nekaj besed sredi dela ugrabil tudi Petra Prašničkega, ki skrbi tudi za organizacijo dirke s 25-letno tradicijo, dirke za zlati znak Krškega, ki jo v okviru praznovanja občinskega praznika priredijo v juniju in ki si je že pred leti prisvojila sij najprestižnejše pozivne dirke v Sloveniji. No, dirka za svetovno prvenstvo je seveda izjema, a je, jasno, rezervirana le za izbrance.

Šport?

»Najbolj naju razjezi, kadar kdo modruje, da ne gre za šport. Za tovrstne dirke sta potrebna izjemna fizična kondicija in maksimalna psihična pripravljenost, saj je posamezna vožnja dolga le štiri kroge, torej vse skupaj traja približno eno minuto. Pri spidveju ni prostora za taktiziranje, saj tekmovalci vozijo s polnim plinom od starta do cilja. Napake so boleče kaznovane,« se v bran spidvejistom postavita Violetta in Peter.

Skratka, spidvej v Krškem cveti. Pa ne samo spidvej. S sogovornikoma smo na koncu ugotavljali, da ta konec Slovenije vse bolj postaja motošportni center Slovenije. Poleg stadiona za spidvej so pred letom dni v Krškem po zaslugi zanesenjaške družine Staut dobili še prelep kartodrom, na Gorjancih, nedaleč od Krškega, prirejajo gorske avtomobilistične dirke, v Cerkljah je edino slovensko dirkališče, na katerem potekajo krožne avtodirke, le streljaj stran, v Prilipah, je steza za motokros ... Na enem koncu lahko, skratka, najdete tako rekoč vse.

Glavni primanjkljaj, ki se pojavi na največjih dirkah, je število prenočišč. »Takrat se ljudje znajdejo vsak po svoje. Zagato sicer delno rešujejo Terme Čatež, kjer spi veliko dirkačev in članov ekip. Nekateri pa si najamejo sobe tudi v bližnjih in daljnih prenočiščih, kmečkih turizmih, gostilnah … in vem, da so si letos že rezervirali sobe za prihodnje leto, pa čeprav domačini v času svetovnega prvenstva v Krškem dvignejo cene tudi za več sto odstotkov, kar se mi ne zdi prav,« opisuje moja sogovornica izredno stanje v času največje spidvejske dirke in doda: »Navijači se največkrat znajdejo po svoje in številni pred stadionom postavijo kar šotore, tisti bolj leni pa spijo v avtomobilih ali pod njimi.

Gledalcev, predvsem Poljakov in Skandinavcev, je res veliko, se pa pozna, da imamo izmed vseh dirk za svetovno prvenstvo pri nas najcenejše karte. Cena za vstopnico na tribunah je od 40 do 60 evrov in naš klub tako z dirko za svetovno prvenstvo napolni vsaj 30 odstotkov svojega letnega proračuna. Zaslužek s to dirko je res dober, a vse drugo v letu je čisto prostovoljstvo in dobra volja ljudi, ki imamo ta šport radi. Veste, denar krvavo potrebujemo. Ni nas sram priznati, da je pred leti klub zašel v hude dolgove, ki jih še vedno plačujemo. Rešuje nas samo dirka za svetovno prvenstvo, kjer se obračajo res vrtoglave vsote. Vse, kar nam ostane, dajemo za poplačilo dolgov, in tudi našim upnikom smo hvaležni, da so strpni in da verjamejo v naše delo. Če bomo delali tako naprej, bomo klub že v letu ali dveh spet spravili v zelene številke.«

Ko sem se peljal proti Ljubljani, sem za volanom razmišljal, kako lahko šele takole, v pogovoru z ljud­mi, ki so bodisi močno vpleteni v spidvej bodisi ob nedeljah samo pridejo pogledat dirko, nekdo, ki ni od tam, sploh začenja razumeti, zakaj jim dirkanje in spidvej na tem koncu Slovenije pomenita tako veliko. Je pač šport, s katerim se identificirajo. In ob tem je Krčanom treba priznati, da imajo na leto kar nekaj vrhunskih, odmevnih prireditev. Torej je logično, da so na ‘svoj’ šport ponosni. Pa saj ste najbrž že kdaj govorili s kom, ki stanuje na Jesenicah ali v Kranjski Gori, ne? Pogovor se je kar sam od sebe dotaknil hokeja, smučanja ... Se spomnite, kako je takrat vaš sogovornik ponosno dvignil glavo?

Matej Žagar

Kraj rojstva: Ljubljana, Slovenija

Datum rojstva: 3. april 1983

Stan: samski

Zakaj mu bo uspelo: zagrizen spidvejist, mlajši od večine tekmecev, njegov najboljši trenutek šele prihaja

Športni idol: Valentino Rossi

Motor: Jawa

Okvir: Jawa

Hobiji: motokros, smučanje, košarka, vožnja z vodnim skuterjem, deskanje

Prva dirka: april 2000

Nastopa za: v Sloveniji za klub AMTK Ljubljana, na Poljskem za klub Marma – Stal Rzeszów, na Švedskem za klub Hammarby Speedway

Znan po: odličnih nastopih doma in v tujini, izjemen borec in profesionalni športnik, večkratni državni prvak v spidveju, udeleženec dirk za SP

Preverite: www.matejzagarracing.net

Nicki Pedersen

Kraj rojstva: Odense, Danska

Datum rojstva: 2. april 1977

Stan: zaročen z Anne Mette Hansen

Zakaj mu je uspelo: izjemen borec, prihaja iz dežele spidveja

Izobrazba: strojni inženir

Športni idol: Niki Lauda

Motor: GM

Okvir: Jawa

Hobiji: potapljanje, golf, deskanje na snegu, karting

Prva dirka: Fjestedt, 1988

Nastopa za: na Poljskem za klub Częstochowa, na Švedskem za klub Gislaved, na Danskem za klub Holsted in v Rusiji za klub Lada Toljatti

Znan po: je večkratni svetovni prvak, eden izmed najbolj znanih svetovnih spidvejistov, najbolje plačani danski športnik, velika zvezda na domačih tleh, večkratni danski športnik leta

Preverite: www.nickipedersen.com

Gaber Keržišnik

foto; Bor Dobrin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri