Lahko se zgodi tudi vam

  • 11.11.2007

Kdo bi si mislil, da se lahko nekaj tako neškodljivega, kot je počasen, zaspan seks, konča tudi tako ...

(Foto: James Imbrogno)

Mogoče boste za novo leto sami. Mogoče vas bo doletela praznična izmena v službi. Mogoče ... mogoče boste tega celo veseli. Kajti noben črn scenarij ni tako črn kot to, kar se mi je zgodilo lani. Lani, pravzaprav že v zgodnjih jutranjih urah tega leta, sem si zlomil kurac. Natančneje, nisem si ga kar tako zlomil – v nesrečni dogodek je bila vpletena tudi moja draga.

Dejanski medicinski izraz za mojo nesrečo je fraktura penisa. Zlom. Čeprav v penisu pač ni kosti in ni dejansko kaj zlomiti ...

Za praznike naju je s svojo navzočnostjo osrečila njena mama, kar je v najino sicer zdravo in živahno spolno življenje vneslo novo dinamiko. Na božični večer, ko smo že odprli darila in je tašča po neverjetnem naključju začutila potrebo, da obišče sosedo, sem Susan pogledal s tistim pohotnim pogledom, ki ga prav dobro pozna. »A lahko počakaš, da pospravim kuhinjo?«

Nisem se ji dal in kmalu sva bila zgoraj v postelji. Lahko bi sicer nakladal in si izmišljal zgodbe o divjem seksu, novih položajih, ki sva jih izumila in so naju ponesli v erotične višave, ampak ne, žal ni bilo tako. Šla sva se relativno zaspan fuk, misijonarca, in skušal sem malo globlje prodreti vanjo. Oba sva slišala. Pop. Zvok enega samega mehurčka na mehurčkasti kuverti. Pop. Ne zelo glasen, glede na najino početje pa tudi ne ravno običajen zvok.

»Kaj je bilo to?« je vprašala Susan.

Trenutek za tem, ko sem slišal tisti pop, sem ga začel čutiti. »Mislim, da je nekaj narobe. Nekaj je zelo zelo narobe.«

Oprezno sem stegnil roko in ga poteg­nil ven. Bil je mnogo večji kot kdaj prej. In verjemite mi, tokrat se ne hvalim. Desna stran je bila odvratno napihnjena in škrlatna, ker se je polnila s krvjo, leva pa se je skušala spet skrčiti. V roki sem držal pol erekcije.

Susan je skočila s postelje do računalnika in pogooglala »zlomljen penis«, medtem ko sem sam kar naprej ponavljal, »drek, drek, drek« in nezadržno padal v šok, med nogama pa mi je ležalo polom­ljeno orodje. Videti je bil kot erektiran penis, vendar skrivljen in poškodovan in žalostno usmerjen proti tlom.

Vedela sva, da bo treba v bolnišnico, ampak preden sem se lahko oblekel, sem moral spustiti svojega zlomljenega tiča. Tega pa sem se bal – ta grda reč je tehtala celo tono. Z eno roko sem si navlekel najbolj ohlapne bokserice in mnogo prevelike hlače. Potem sem se strahoma spustil in odkril, da lahko, če sem le dovolj previden, hodim okrog, sicer kot da sem posran, a vendarle.

Ženska v sprejemni na urgenci je hotela vedeti, kaj je narobe. »Akhm, no, rahlo nerodno je,« sem začel. »Oh, vse smo že videli,« je odvrnila ležerno. No, pa gremo: »Mislim, da sem si zlomil penis.« Ja, di­alog iz kake teve komedije ...

Kmalu sem vstopil v ordinacijo, se na ukaz slekel in se ogrnil v bolniško haljico. »Zlomil sem si penis!« sem zaupal zdravniku. Vse skupaj je postajalo že smešno. Napadel me je z zobotrebcem, da preveri, ali še kaj čutim. Auč. Ja, čutim. Vkorakala je zdravnica in ob pogledu na moje bogastvo nehote zazijala, kar ni ravno vlivalo zaupanja. Poklicala sta urologa, jaz pa sem ležal tam s svojim malancanom, podprtim z brisačo, obešeno pod kotom 15 stopinj. Bilo je povsem nerealno, nekaj, kar vidite v redkih viktorijanskih medicinskih knjigah ali v cirkusu.

S Suzan sva se začela režati. »Slikaj!« sem ji ukazal. Vzela je mobilnik in naredila par slik za potomce.

Urologova diagnoza je naredila konec najini zabavi. S hladnim medicinskim glasom je razložil, da je penis sestavljen iz treh tretjin, treh brecilnih teles. Med erekcijo se dve napolnita s krvjo (po tretji teče seč in seme), zaradi česar se raztegneta. Neobičajno, močno upogibanje našega erektiranega veseljaka lahko povzroči, da se, poenostavljeno povedano, pretrgata. Pop.

To se najpogosteje zgodi, kadar je ženska na vrhu in penis med seksom zdrsne ven ter trešči ob perineum – saj veste, to je tista nikogaršnja zemlja med vagino in anusom. V nedavno ameriško študijo »zlomov penisa« je bilo zajetih kar 1300 takih primerov. Za skrb vzbujajoč delež je bilo krivo onegav­ljenje na pisarniških mizah. Precej se jih je polomilo tudi, ko se je moški v spanju zvalil na svojo ubogo erekcijo.

En primer, v katerega je bil vpleten kmet, se je zgodil celo v ogradi za konje ... In leta 2001 je v Massachusettsu neki tip sicer neuspešno tožil svoje bivše dekle zaradi malomarnosti – tiča si je zlomil, ko se je gospodična »med seksom repozicionirala, in to ne da bi me na to vnaprej opozorila.«

V preteklosti se je penilno frakturo zdravilo kot zvin gležnja – z mrzlimi obkladki. A to je pogosto vodilo do neželenih stranskih učinkov, med drugim k temu, čemur zdravniki pravijo angulacija. Nisem si želel, da bi moj kurac naslednjih 40 let spominjal na bumerang.

»Zadržali vas bomo čez noč,« je rekel urolog. Srce mi je skočilo v usta in oči so se mi zasolzile. Vse do te točke sem se slepil, da bova s Susan doma, še preden se bo vrnila njena mama.

Doktor mi je predstavil moji dve opciji: lahko ne naredimo nič in v dovolj dolgem času bo kri sama odtekla ali pa lahko opravimo drenažo z operacijo in popravimo škodo. V vsakem primeru je obstajalo tveganje poškodbe živcev, zmanjšane čutne zaznave in erektilne disfunkcije.

Pogledal sem Susan. Zdaj sva oba jokala. »Moški, ki se odrečejo operaciji, imajo kasneje več težav in bolj jih boli,« je še dodal urolog. Opisal je operacijo: ob brazgotini, ki mi je ostala še od obrezovanja, bodo zarezali, potem potisnili kožico dol do korena, izčrpali kri in odstranili morebitne strdke.

Priznam – rad imam svoj penis. Vedno sem ga imel rad. Zelo rad. Nisem mu sicer dal ljubkovalnega imena ali kaj podobno butastega, je pa ena redkih reči, na katero sem se vedno lahko zanesel. Je velik del mene. Počasi pa sem začenjal dojemati, da nikoli več ne bo, kot je bilo.

Globoko sem vzdihnil. »Če pravite, da je to najbolje, potem prav. Kdaj bo operacija?« Skoraj nemudoma so me začeli priprav­ljati na prvo operacijo v mojem življenju. Bil sem ekstra prijazen do vsake sestre in vsakega bolničarja. Ti ljudje se bodo zdaj spravili na mojega tiča in hotel sem, da se res potrudijo.

Šest ur po tem, ko sem si zlomil kurac, sem bil v operacijski. Anesteziolog mi je povedal, da prihaja iz Avstralije, iz Sydneyja, kar je delovalo sila pomirjujoče. Radi imajo svoje kurce tam doli, v Sydneyju, ne? Okej, okej, mogoče je bila kriva anestezija pa se mi je bledlo. »To operacijo hočeš, ker hočeš svojega tiča nazaj, ne?« me je vzpodbujal. Imel sem prav! Res imajo radi svoje kurce v Sydneyju!

Naslednji dan, ko mi je kirurg razlagal, da je našel petmilimetrsko rupturo, pretrganino, in jo zašil, sem se počutil super. In ko mi je sestra potegnila kateter iz tiča, sem se počutil krasno. To pripisujem precejšnji dozi oksikotina ... Celo kričal sem navdušeno: »Jeees, še imam svoj kurac!«

Potem je doktor odstranil obveze in oba sva ga zagledala: Franken-kurac. 18 šivov takoj pod robom glavice in nekaj krvi.

Med okrevanjem sem vzel bolniško, ležal na kavču, gledal športne prenose ali Zakon in red, zobal tablete in spal. Prvi dan, ko nisem bil na zdravilih, se je zgodilo nekaj čudovitega: dobil sem erekcijo! Zraven je prišlo nekaj groznega: bilo je nepopisno boleče. Urolog mi je svetoval, naj se izogibam erekcijam, ker bi to pomenilo čezmeren pritisk na šive. Ampak erekcije se ne pustijo kontrolirati ... Skušal sem misliti na mrtve mačke, na rezultate fuzbalskih tekem, na karkoli, da se šivi ne bi potrgali. V mislih sem že slišal tisti pop.

Najhuje je bilo ob jutrih. Sedel sem na postelji in nežno stokal, medtem ko so me moji možgančki vedno znova izdali z erekcijo za erekcijo. Kaj mi res tako pogosto stoji, sem se spraševal. Kristus, kakšna svinja sem!

Vsaka nova erekcija se je spet ukrivila v desno. Po tednu dni je bolečina upadala, še vedno pa sem paničaril glede seksa. Po dveh tednih mi je urolog naročil, naj počakam še štiri do šest tednov. Koliko, madona, štiri ali šest?! »Vedeli boste, ko boste pripravljeni!«

Sčasoma so erekcije nehale biti boleče. Bile so zgolj neprijetne. Po mesecu sva se odločila, da ga testirava. Ko sem ga vtaknil vanjo, sem trpel in kričal kot nezmutirana šolarka, pa sem ga si raje zdrgnil ob njeno rit. Bilo je čudno in čudovito, polno užitka, a tudi bolečine. Prestrašeno sem iskal dokaze poškodovanega živčevja, ko je kontrolo nenadoma prevzel instinkt. Kmalu je Susan iskala brisačko ... Nisem bil sicer stoprocenten, a moj prijatelj je delal.

Skrbelo me je to ukrivljanje v desno, toda zdravnik mi je zatrdil, da je to normalno, ker znotraj nastaja brazgotinasto tkivo. Priporočil je redno vadbo, da se to tkivo raztegne. Ja, res je, prvič v življenju sem drkal na zdravnikov ukaz! In treniral sem kot šampion. Noben pubertetnik se še ni igral sam s seboj toliko, kot sem se jaz takrat. Bolečina se je zmanjšala, ukrivljenost je postala manj očitna. Šivi so izginjali in bil sem, kot je napovedal urolog, pripravljen.

Zaradi rahle ukrivljenosti sem sicer težko vstopil v Susan in težko je bilo ne misliti na to, kaj se je zgodilo zadnjič, ko sva to počela. Zato sva se zadeve lotila počasi, zelo zelo počasi, kar je bilo perfektno. Bila sva kot najstnika, ki to počneta prvič. Drugič v dveh mesecih me je lastni kurac spravil v jok.

Ob vsem napredku, ki se mi je dogajal, sem se počutil dovolj samozavestnega, da zgodbo ob pivu zaupam prijateljem. Povem vam, to je kot bugifiš, središče vsake zabave! Ni boljše zgodbe od te, pa čeprav se bo komu začelo vrteti.

Še vedno imam nekaj brazgotine, še vedno čutim bulico tam, kjer so šarili po meni, a vendar sem se izognil najhujšemu. Erektilna disfunkcija bo morala poskusiti kako drugače.

Vedno sem se imel za neuničljivega, zdaj, ko sem si zlomil tiča, pa se imam predvsem za zelo zelo srečnega. Prisegel sem, da bom bolje skrbel zase, da bom poskrbel, da bo vsak dan zame nekaj posebnega, in seveda, da bom redno in pogosto masturbiral. Zakaj bi imel odličnega zdravnika, če ga ne ubogaš?

TEKST: Steve Mack

FOTO: James Imbrogno

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri