Kruha in iger? Pečenke in orgij!

  • 07.02.2008

Eksotične jedi, polten ples, seksualne sužnje – s Playboyevim časovnim strojem se podajte v stari Rim, na divja slavja v čast bogu Bakhusu! Ja, tako so žurali klasiki …

(Foto: ?)

3 fotografije v galeriji

Polni so ga šolski učbeniki, o njem so posneli na tisoče kilometrov filmskega traku, opevajo ga vsi turistični vodniki po italijanski prestolnici: najmočnejši imperij v zgodovini Zahoda, ki se je v šestih stoletjih do leta 476 razširil po Evropi, Afriki in Aziji, je v spomin sodobnega človeka vtisnil dva neizbrisljiva pečata krute dvoboje in nebrzdane orgije. Ista družba, ki se je imela navado zbirati v arenah in gledala gladiatorje izkrvaveti do smrti, je še kako znala izkoriščati tudi dobre plati življenja.

Najstarejši zapis o rimljanskih banketih se pojavi v Petronijevem (odkriti so bili le njegovi deli) Satirikonu iz leta 66 našega štetja. Petronij je bil sodobnik cesarja Nerona (ja, tistega, ki je dal zažgati Rim) in je o orgijah v rimskem cesarstvu naslikal zelo privlačno podobo. Od kopeli do popivanja, od popivanja do prenajedanja, od prenajedanja do nespodobnosti. Na naslednjih štirih straneh najdete rekonstrukcijo rimskih orgij, kot jih je opisal Petronij. Kot vir informacij smo uporabili tudi odkritja arheologov med raziskovanjem ostankov Pompejev. Prebivalci Pompejev so namreč svoje spolne navade upodabljali na freskah, mozaikih in vsakdanjih uporabnih predmetih.

Na podlagi teh najdb lahko sklepamo, da spolnost v starem Rimu še zdaleč ni bila nekaj sramotnega. Nasprotno, fizični spolni odnos so smatrali za nekaj božanskega. Elitnemu sloju prebivalcev v imperiju je bil seks všeč, cenili so prijateljske vezi, a se bali ljubezni. Jesti in predvsem piti je pomenilo praznovati naslade človeštva. In kako lepše končati ta praznovanja užitka kot s seksualnimi orgijami! Tolikšna svobodomiselnost je presenetila raziskovalce v Pompejih.

Leta 1850 si je moral neki nemški arheolog izmisliti nov pomen besede pornografija, da je lahko opisal to pohotno in obsceno vedenje, ki ga v tistem obdobju niso poznali. Do tedaj je namreč beseda pornografija (ki je grškega izvora) pomenila opisovanje ali študij prostitucije. Po zaslugi Rimljanov pa ta izraz danes pomeni nekaj čisto drugega.

  • Kopeli
Tukaj se je veseljačenje začelo. Bogataši so v palačah gradili terme, se potili v vročih parnih savnah, moči pa znova nabirali v bazenih. Kopeli so zbujale apetit in pripravljale telo na večerjo in slavje. Vladalo je načelo »zdrav duh v zdravem telesu«.

  • Vino
Pred jedjo so pili vino, sladkano z medom. Za tem se je začel commissatio, pijančevanje, pri katerem so vsi izpraznili po nekaj kozarcev in zraven vzklikali dobrodošlico navzočim. Nekaj podobnega danes v barih počnemo s tekilo.

  • Jedača
Taka pojedina je zahtevala dober želodec! Jedlo se je z rokami, privoščili pa so si nadevano svinjino, žive ptice, merjasce, klobase in druge specialitete. Breskve in slive so uvozili iz Kitajske, kokoši iz Afrike in kozice iz Grčije.

  • Bakhus
Bakhus je bil bog vina, užitka in družabnosti. Z razlogom so bile zabave, posvečene njemu, najbolj vesele. Za izkazovanje časti bogu, ki je bil vedno v spremstvu pijancev in nimfomank, je bilo dovolj vstopiti v krčmo in zvrniti par kozarcev vina njemu v poklon.

  • Sužnji
V prvem stoletju našega štetja je bil Rim podoba bahanja in izobilja. Zavojevalci so prinašali predmete iz vseh delov imperija; predvsem zlato, srebro in beli marmor. Pripeljali pa so tudi sužnje. Poleg hlapčevskih opravil je gospodar najpostavnejše med njimi uporabljal tudi za spolne usluge.

  • Triklinij
Za premožnega Rimljana je bilo jesti sede nekaj povsem nepojmljivega. Med večerjo v trikliniju, jedilnici, so gostje ležali na ležiščih z naslonjali. Navsezadnje je bilo prenajedanje hudo utrujajoče. Ležanje je bilo pomembno za povečanje užitka ob hrani. Samo reveži in barbari so jedli sede.

  • Stimulansi
Da bi vzdržali ure in ure užitka, so Rimljani jedli ostrige, jegulje in pili napitke na osnovi rastline, imenovane satírio, močnega afrodiziaka, s katerim so postregli pred orgijami. Toda celo v Rimu so imele orgije svoje meje. Tisti, ki so pretiravali z mesenimi užitki in vinom, so veljali za šibke.

  • Čas
Rimljani so ob koncu dneva legli za mizo in se zbujali šele čez deset ur. Kadar je bila potreba velika, so pomignili sužnju s kahlico in se olajšali kar tam. Če je bila prebava prepočasna, so uporabili t. i. vomitorium, skledo, v katero so izbruhali odvečno hrano.

Priap

Priap, sin Bakhusa in Venere, je imel ogromen penis. Upodabljali so ga z veličastnim spolnim udom in ga sprejeli za svojega boga plodnosti. Čez leta je začel predstavljati brezmejno spolno slo moških in žensk, ki so blažili svojo osamljenost z lesenimi falusi tega boga.

  • Gostitelj
Bogataši so tekmovali, kdo bo gostitelj najsijajnejše zabave. Lastnik je odprl večerjo in pred drugimi izbral, koga si bo po obroku privoščil kot sladico. Na glavi je nosil lovorov venec, da ni bilo dvoma, koga morajo gostje slaviti in komu se morajo zahvaliti za pijanske užitke.

  • Ples
Ko so neobičajne jedi in vino obležali v želodcu, je bil potreben počitek, da bi se v gostih prebudila volja do seksa. Sledil je nastop filozofa, ki je razpredal o življenju ali pa, še bolje, ples. Opolzke koreografije so izvajale lepotice iz Cadiza in s tem vzpodbujale zbrane k seksu.

  • Homoseksualnost
Odnos med dvema moškima je bil sprejemljiv, a bogataši pri tem niso hoteli biti pasivni! Biti moški je pomenilo vsiljevati se. Seks s sužnjem ni vzbujal nikakršnega ogorčenja. Nasprotno, veljal je za nenevaren užitek, ki sprošča telo in ne razburi duše.

AVTOR: Cintia Cristina da Silva

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri