Kruha in dirk!

  • 14.04.2008

Marsikdo izmed vas bo prisegel, da je sončno nedeljsko popoldne najlepše preživeti pred TV ekranom. Ob dveh popoldne zabrnijo dirkalni motorji in oglasi se hripavi in preveč razgreti štirikolesni Miran ali pa kot njegovo popolno nasprotje napol zaspani in dolgočasno mrmrajoči dvokolesni Niko.

10 fotografij v galeriji

Show time! Ste kdaj šteli, po koliko krogih dirke ste zaspali? Najbrž odvisno od tega, kaj spremljate. So na sporedu motociklisti ali formula 1? Zadnjih nekaj let so boji junakov na dveh kolesih mnogo spektakularnejši in zanimivejši. Jasno, motociklizem je precej bolj atraktivna oblika dirkanja. Drsenje skozi zavoje, padci, prehitevanja, vožnja po zadnjem kolesu ...

Pri formuli 1 pa so gledalci v zadnjem času (beri: v zadnjih 20 letih) prikrajšani za marsikaj, ker je vrhunski razred avtomobilskega športa postal preveč odvisen od denarja. Skratka, zadeva je postala prehud posel, da bi se – po domače rečeno – še upal kdo kaj dosti zajebavati. Prehitevanj tako rekoč ni več, dirka se odloča bodisi pri dolivanju goriva bodisi pri zamenjavi koles, v najboljšem primeru razplet krojijo vreme ali tehnične okvare. Dolgčaaaaasssss!!!

Michael Vs. Valentino

Zato so začeli pridobivati veljavo motoristi: običajno je v vodstvu skupina vsaj treh ali štirih jezdecev, ki se potegujejo za zmago. Poleg tega na eni dirki povprečno vidimo toliko prehitevanj, kot jih pri formuli 1 ne naštejejo čez vse leto. Običajno je še najbolj napeto v zadnjem krogu, saj se še zavoj ali dva pred ciljem ne ve, kdo bo najviše dvignil zmagovalni pokal, medtem ko v enakem trenutku pri formuli 1 Šumijevi mehaniki že pospravijo pol boksa, ker je tako ali tako jasno, da je dirka že dobljena.

Da, to je glavna razlika, zakaj je razred moto GP po številu gledalcev nevarno ujel formulo 1 in jo vsaj na nekaterih dirkah tudi presegel. Na španskih tleh je denimo že davno od tega krepko več obiskovalcev na motociklistični dirki. No, hkrati je treba priznati, da se jeziček na tehtnici pri njih počasi preveša nazaj, saj je mladi Španec Fernando Alonso s svojimi uspehi poskrbel, da narod na Pirenejskem polotoku formula 1 spet zanima.

Ljubitelji formule in seveda tudi motociklizma imajo svojega bojevnika. Svojega junaka, nepremagljivega heroja. Partizana Mirka. Ironično je le to, da je Mirko v prvem primeru Nemec in v drugem Italijan. Michael Schumacher in Valentino Rossi sta seveda junaka nove dobe, ki poganjata adrenalin po žilah ljubiteljev dirk, toda hkrati sta tudi njihova največja grobarja, saj s prevlado na stezah vztrajno skrbita za monotonost dirk.

Neposredne primerjave med F1 in dirkalnimi motocikli najvišjega razreda, torej razreda GP, so težke in redke. Pravzaprav je edina uradno znana prav s sosednjega dirkališča Grobnik na Hrvaškem, in to še iz časov, ko je bilo tam na sporedu tekmovanje za svetovno prvenstvo motociklistov. Kot atrakcijo za občinstvo so takrat organizatorji pripravili neposreden dvoboj, in odkrito je treba priznati, da je mclaren F1 z Rosbergom za volanom krepko potolkel yamaho YZR 500, na kateri je sedel večkratni svetovni prvak, legendarni Američan Eddie Lawson.

Toda položaj se spreminja in na nekaterih stezah se je v zadnjih letih celo pripetilo, da je bil motocikel za nekaj stotink hitrejši. Priznati je seveda treba tudi, da je vse pač odvisno od konfiguracije tekmovalne steze, saj so nekatere bolj pisane na kožo dvokolesniku.

Mišice

Sodobni dirkalniki pokajo od moči. Motor dirkalnika F1 rezgeta že tja proti 900 konjskim močem, medtem ko tovarniški motocikli praviloma že presegajo magično moč 200 konjskih sil ob smešno majhni teži 145 kilogramov. Torej? Brez potrebe je poudarjati, da govorimo o raketah, ki presenečajo z nadzemeljskimi voznimi lastnostmi in stratosferičnimi pospeški, ki jim seveda navadni in za tovrstno delo neusposobljeni smrtniki niti približno niso kos.

Zmogljivosti dirkalnikov F1 se bližajo vrtoglavi številki 400 km/h (če bi katera od tekmovalnih stez seveda dovoljevala tolikšne končne hitrosti), številke nad 300 km/h pa so tako ali tako nekaj vsakdanjega na večini tekmovanj. Podobno velja za motocikliste. Njihovi dirkalniki bi brez večjih težav na primerni ravnini in s primernim prestavnim ter zobniškim razmerjem zmogli vsaj 350 km/h, sicer pa je največja uradno izmerjena hitrost na tekmovanjih 325,9 km/h, ki jo je letos dosegel prišlek v moto GP, Ducati z Italijanom Lorisom Capirossijem v sedlu.

Kdo je večji junak? Tisti na dveh ali tisti na štirih kolesih? Večina jih bo najbrž rekla, da so motoristi večji norci, ker se prevažajo na dveh kolesih tako rekoč brez vsake zaščite. Dirkača F1 varujeta karbonski kokpit in varnostna celica dirkalnika, motorist pa je oblečen samo v usnjeni kombinezon in čelado. To je dejansko vsa njegova zaščita, če odmislimo tistih nekaj plastičnih ščitnikov, ki so še vgrajeni v dirkaško obleko in ki pri padcu tam nekje pri 250 km/h bolj malo pomagajo.

Dejstvo je, da so motoristi vajeni padcev in da vedo, kako se to pravilno izvede. Pri zletu s steze v pesek fantje pohodijo zadnjo zavoro, da motor zdrsne. Tako namenoma, kadar je položaj brezizhoden in zid preblizu, povzročijo padec, ki je običajno manj boleč in nevaren od trka v ograjo. Kadar pa gre za padec pri velikih hitrostih na asfaltu, je dirkačem jasno, da je treba čim dlje ostati na tleh, dokler se telo ne ustavi.

Pri drsenju po asfaltu lahko vidite motoriste, da takoj iztegnejo roke in noge, saj je jasno, da ima večja površina več trenja in da se telo tako hitreje ustavi, poleg tega je možnost usodnega kotaljenja bistveno manjša. Toliko o nesrečah, ki so pač sestavni del avto-moto športa in tako ali drugače atraktivni vložki vsake dobre dirke. Da, moderno gladiatorstvo pač. Kruha in iger!

Mladci na dveh kolesih so precej bolj temperamentni od dirkačev F1. Kadar motocikel konča v pesku, dirkač pogosto pobesni. Navadno se jezi nad svojo napako, skače, tolče po tleh, meče čelado v pesek in podobno. Vozniki F1 so precej bolj umirjeni. Ko se dirkalnik ustavi ob cesti, snamejo volan, izstopijo iz vozila, pomahajo publiki in se peš nadvse mirno odpravijo proti boksom.

Našo primerjalno dirko smo pripeljali do konca: poglejmo še, kakšna je razlika, ko pade kockasta zastava. F1 pilot lahko ob zmagi le zadovoljno maha iz dirkalnika, medtem ko motoristi v oblaku dima zažigajo zadnjo gumo, se vozijo po zadnjem kolesu sede ali stoje in nasploh uganjajo različne norčije. In kdo je na koncu za uspeh bolje plačan? Se šalite? Vozniki F1, jasno! Narobe svet …

McLaren MP 4 18 D

Zasnova: ročno izdelana vozniška varnostna celica, oblečena v satovje iz ogljikovih vlaken, obdelano z epoksij smolo in ojačeno n kevlarskimi vložki

Nadgradnja: enodelni pokrov motorja, dvodelni pokrov stranskega hladilnega sistema, sprednji nos z integriranim usmernikom zraka, narejeno iz ogljikovih vlaken in obdelano z epoksi smolo

Motor: mercedes benz

Zasnova motorja: V-zasnova z valji, razprtimi pod kotom 72 stopinj, dve odmični gredi v vsaki glavi motorja, ki poganjata po 4 ventile na valj motorja, bloki iz aluminijeve litine, titanove ojnice

Število valjev: 10

Prostornina: 2997 cm3

Najvišje število vrtljajev v minuti: 16.500

Moč: tovarna ne navaja podatka (približno 870 KM)

Končna hitrost: tovarna ne navaja podatka (približno 370 km/h)

Zavore: štirikrat karbonske kolutne zavore s 6-batnimi zavornimi čeljustmi znamke AP

Cena: najbrž se šalite; vozilo ni naprodaj

Honda RCV 211

Zasnova: dvojni varjen aluminijasti okvir, box zasnova

Nadgradnja: karbonski sedežni del, aerodinamični oklep iz enakega materiala in aluminijasta posoda za gorivo s prostornino 24 l

Motor: HRC-honda racing

Zasnova motorja: V-zasnova z valji, razprtimi pod kotom 75 stopinj, dve odmični gredi v vsaki glavi motorja, ki poganjata po 4 ventile na valj motorja, bloki iz magnezija, titanove ojnice

Število valjev: 5

Prostornina: 990 cm3

Najvišje število vrtljajev v minuti: 15.200

Moč: tovarna ne navaja podatka (približno 209 KM)

Končna hitrost: tovarna ne navaja podatka (približno 350 km/h)

Zavore: spredaj dvakrat karbonske kolutne zavore s 6-batnimi zavornimi čeljustmi znamke Brembo ali Nissin, zadaj en kolut iz karbona ali jekla in ena dvobatna zavorna čeljust

Cena: cena enoletnega najema motocikla za tovarniška moštva znaša 1,5 milijona evrov, rezervni deli in vzdrževanje niso vključeni v ceno; vozilo ni naprodaj

Koliko denarja je na voljo?

Budžeti v F1 so sila različni. Najsiromašnejši so pri Minardiju, kjer premorejo zgolj 20 milijonov, ki jih lahko zapravijo čez leto. Najviše je presenetljivo Toyota, ki ima na leto na voljo bajnih 600 milijonov dolarjev, a je treba upoštevati, da sami izdelujejo tudi motorje. Podobna zgodba je pri Ferrariju. Bogatejša moštva na moto sceni premorejo približno 15 milijonov. Razlika je očitna.

Kolikšne so razlike v časih na krog?

Zelo odvisno od steze. Le nekaj dirkališč je, ki v isti sezoni gostijo motoriste in dirkače F1. Barcelona je ena takšnih. Šumi zmore krog s časom 1:20,355, dr. Rossi ga odpelje v 1:43,634.

In koliko dirkači zaslužijo?

Daleč pred vsemi je Schumacher z letno plačo okrog 40 milijonov dolarjev. Plače drugih dirkačev se gibljejo nekje med 5 in 10 milijoni dolarjev. Motoristi dobijo seveda precej manj. Svetovni prvak se zadovolji z dvema milijonoma, nekateri začetniki vozijo celo zastonj.

Koliko so zaslužkarji stari?

Zelo različno. Šumi je s 34 leti tako rekoč že starček v F1, saj mu že krepko diha za vrat 21-letni Raikkonen. Sicer pa je povprečna starost nekje med 25 in 27 leti. Moto piloti so nekoliko mlajši. Kariero začno pri šestnajstih, v najmočnejši razred pa se običajno preselijo nekje pri dvajsetih. Vrhunec kariere dosežejo med 25. in 30. letom.

Koliko članov šteje posamezna ekipa?

V formuli imajo večja moštva pod eno streho tudi do 600 ljudi, vštevši tudi tiste, ki v tovarni razvijajo sestavne dele ali testirajo po svetovnih dirkališčih. Na dirko potuje približno 60 ljudi. V moto razredu GP je številka natanko za polovico manjša. Z izjemo Honde, seveda, kjer v japonskem HRC-ju službuje lepa četica, ki skrbi tudi za 125- in 250-kubične motocikle, motocikle za superbike, motokros in drugo.

Kje je najprestižnejša dirka?

Za voznike F1 je to dirka po ulicah monaške kneževine, motoristom pa največ pomeni zmaga v nizozemskem Assnu, saj gre za najstarejše še delujoče dirkališče.

Koliko dirk odpeljejo dirkači?

V F1 in tudi v moto razredu GP je letos na sporedu 16 dirk.

Za koliko si lahko ogledam dirko?

Odvisno od tega, kam si želite oditi. Poleg vseh potnih stroškov se cene za običajna ogledna mesta gibljejo nekje okrog 300 evrov za vikend paket oziroma okrog 120 evrov za nedeljski ogled dirke F1. Moto dirke svetovnega prvenstva si lahko ogledate za 50 do 70 evrov.

TEKST: Gaber Keržišnik

FOTO: West McLaren, Vodafone, Honda Racing

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri