Kraljestvo za fliper!

  • 27.12.2007

Pobrskajte po starih skladiščih, gostilnah in kleteh ali se priključite na internet in si poiščite svoj fliper, preden bodo vse pokupili Američani!

3 fotografije v galeriji

Najdete jih le še redko kje. Morda v najbolj obrobni vaški oštariji, na debelo pokrite s prahom in porumenele od gostega cigaretnega dima, kjer napol pokvarjeni samevajo v kotu. »Pinball« mašina, pri nas bolj znana z nemškim imenom fliper, je pač poosebljenje kiča, arhivski primerek zabavne elektronike, ki ga je doletela enaka usoda kot džuboks.

»Nekdaj so bili obvezen inventar vsake gostilne, danes so le še spomin na mladost. Tako kot džuboks, ki so ga izrinili domači gramofoni in kasneje CD-predvajalniki, je tudi fliper postal žrtev elektronskih videoigric, domače playstation manije in navsezadnje celo cigaretnega zakona – večina fliperjev ima namreč vgrajen tudi pepelnik – saj je bila ob nervozi pri lovljenju kovinske kroglice vsaj pri starejših igralcih cigareta skoraj obvezen dodatek pri igri,« je najin pogovor o tem, zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, začel moj sogovornik, »doktor za fliperje« Franci Perčič, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro po­zna, jih redno spremlja in sledi njihovim cenam na trgu.

V njegovi zbirki jih je kar dvanajst, med njimi tudi precej iskan Gottliebov model, katerega izdelavo je »požegnal« sam Hugh Hefner. Jep, tematiko si lahko seveda predstavljate, ime – Playboy – pa je jasno samo po sebi. Gre za kultni model, ki ga je firma Stern, edino podjetje, ki zdaj še proizvaja fliperje, pred leti »ponatisnila« v omejeni seriji.

In kaj razlikuje fliperje med seboj? Na prvi pogled zgolj tematika, v katero so obarvani, poznavalcem pa je znano, da tudi način igre ni pri vseh enak. »Treba je vedeti, kakšen fliper igramo. Gostilniški fliperji za priložnostne igralce so bili bolj preprosti in igre manj komplicirane, pri domačih fliperjih pa je bila težavnostna stopnja večja in treba je bilo razmišljati z glavo, ne le loviti kroglico. To je fliper za resne igralce, saj zahteva precej taktike, kam boš udaril kuglo in katera kombinacija ti v danem momentu prinese največ točk. A razliko med pinball mašinami je poznal le malokdo in tako se je prenekateri gostinec prito­ževal, da mu fliper ne prinaša želenega dobička, ker ga gostje niso hoteli igrati. To je stvar napačne izbire.« Tako naš sogovornik, ki sem ter tja tudi obnovi kak zapuščen fliper.

Ste se že ogreli? Iščete takšnega, ki bi ga kot okras postavili v dnevno sobo? Če ga boste našli, bodite pozorni na to, v kakšnem stanju je. Če deluje, je največja nevarnost že mimo. Računalnik je okej. Vse dru­go se namreč da hitro popraviti. Če ne gorijo žarnice, ki jih ima vsak fliper blizu dvesto, se jih pač zamenja z novimi. Če je pokvarjen zaslon, vas tak nadomestni del lahko stane blizu 50 tolarskih tisočakov, njegov rok trajanja pa je od pet do osem let, če ga boste igrali vsak dan.

Če pa ga imate bolj za domačo, priložnostno zabavo, bo lahko delal tudi 20 let. Tudi če je ohišje poško­dovano, to ni večja težava, saj se ga da obnoviti. Deli za obnovo fliperjev so dostopni na trgu in obnova sama ni zahtevna. Od leta 1990 pa so imeli fliperji tudi proti poškodbam odporne osnovne plošče, tako da ni bojazni pred obdrgnjeno ali poškodovano igralno površino, če je mašina novejšega letnika. Po letu 1990 so fliperji dobili tudi elektronsko krmiljenje udarne ročice, ki so bile mnogo manj pokvarljive in so zdržale precej dlje, saj so imele platinaste kontakte, zatorej navitje ni pregorevalo tako pogosto.

In kako oceniti igralni avtomat in določiti letnik izdelave? »Vsak fliper ima na vrhu stekla, ki prekriva igralno površino, znak proizvajalca in letnico proizvodnje, oboje pa je izpisano tudi na identifikacijski ploščici, ki je pritrjena na igralno površino med obema igralnima ročicama.

V nasprotnem primeru si lahko pomagate z internetom, kjer boste ob imenu fliperja našli tudi proizvajalca, letnik proizvodnje ter seveda število narejenih primerkov. Slednje je za zbiralce posebno pomembno, saj dosegajo fliperji na trgu prav neverjetno različne cene. Najbolj iskan je model Adams Family, ki je bil po izboru bralcev specializirane revije Replay kar šestkrat proglašen za fliper leta, od tega celo štirikrat zapovrstjo. Tudi ta fliper je zaradi dobre grafike in odlične igre leta 1990 doživel remake v obliki družine Adamsovih – zlata serija. Naredili so omejeno serijo vsega dva tisoč kosov in danes lahko za rabljenega na internetnih dražbah brez težav iztržite od 5000 do 7000 ameriških zelencev,« pove naš sogovornik.

In kje se je vse skupaj začelo? Prvi fliper so naredili že leta 1930. Ker je bilo treba pri takratnem mehanskem fliperju kroglico porivati z zajčjo šapo, se je predvsem v Nemčiji igre prijelo ime fliper. Angleško govoreči svet je igro po­imenoval pinball. Ime je skovanka besed igla in krogla. Torej udariti kroglo z udarno iglo, ki se je pozneje preobrazila v vzmetno ročico za lansiranje kovinske kroglice na igralno površino. Kmalu po letu 1950 so fliperji dobili mehanske števce osvojenih točk in seveda ni minilo dolgo, preden so se pojavili fliperji, kakr­šne poznamo danes in na katerih lahko igra več igralcev ter tekmuje med seboj v številu osvojenih točk. Leta 1980 se je pojavil prvi elektronski fliper, leta 1990 pa še grafika dot-matrix, ki je že neke vrste kombinacija med klasičnim fliperjem in elektronsko videoigro.

V zgodovini fliperjev poznamo tako rekoč le dva proizvajalca, Gottlieb in Williams. Danes nobeden od obeh velikanov ne posluje več. Legendarni Gottlieb je zaprl svoja vrata leta 1994, pri Williamsu pa so zadnji fliper naredili oktobra 1999. Pozneje se je pojavila še firma Bali, ki je naredila nekaj zanimivih primerkov, a tudi ni zdržala prav dolgo. Danes proizvaja fliperje – in to vedno uspešneje – le še podjetje Stern. Ustanovitelj, Američan Garry Stern, je odkupil Williamsovo zapuščino in leta 1999 prevzel tehnologijo videoigričarskega giganta, podjetja Sega. Stern, edini še živeči proizvajalec, izdela danes petdeset fliperjev na dan. Nekdaj so jih pri Gottliebu ali Williamsu na dan naredili več kot dvesto. Stern danes na leto predstavi tri nove modele, glavnina proizvodnje pa roma v zasebne zbirke in domove.

Zanimivo je, da so tako rekoč vse znamke, ki so v zgodovini proizvajale fliperje, iz ameriškega Chicaga. Kot vsa podjetja, ki izdelujejo džubokse. In ja, kot Playboy. No, če smo čisto natančni – nekaj za­metkov izdelovanja fliperjev se je sicer pojavilo tudi v Miamiju na Floridi, a se je zgodba po dveh letih končala. »Edini evropski proizvajalec je bilo italijansko podjetje Zaccharia, ki je od leta 1980 do 1987 izdelovalo odlične fliperje. Tako grafika kot sistem igre sta bila zelo dobra in fliperji so bili povsem primerljivi z ameriškimi,« še pove Franci Perčič in doda:

»Zanimivo je, da so bili, če govorimo o novih fliperjih, ameriški proizvodi v ZDA dražji kot v Evropi. Takratne cene so se gibale okrog sedem tisoč tedanjih nemških mark. Dober rabljen fliper vas bo danes stal okrog tisoč evrov, slabše ohranjenega, a še delujočega pa lahko dobite od petsto evrov naprej. Cene novih se gibljejo okrog štiri tisoč evrov. Legendarni modeli, kot so Sternovi Harley Davidson, Indiana Jones ter že omenjena Adams Family in Playboy, pa so cenovno seveda nekoliko više. Večina rabljenih fliperjev, ki se pokupijo v Evropi, roma nazaj v ZDA. Trg cveti, saj je vedno več ljudi, ki bi fliper v spomin na stare dobre čase radi imeli doma. V Ev­ropi se ta zavest še ni prebudila tako močno kot v Ameriki. Tako prekupčevalci dobro služijo z izvozom in iz Evrope romajo celi zabojniki rabljenih fliperjev na obnovo in nadaljnjo prodajo čez lužo.«

TEKST: Gaber Keržišnik

FOTO: Jarmo Pohjaniemi, Stern

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri