Kolumna - Max Modic

  • 03.03.2011

»Naše so samo ideje, Japonci delajo za nas.« Tako so nekoč prepevali Gast'R'Bajtrs. Pojma nimate, kako prav so imeli.

(Foto: Ivana Krešić)

Uradna študija japonske vlade, ki je bila izvedena zaradi skrb vzbujajočega upadanja stopnje rodnosti v državi, kaže, da mlade Japonce spolnost vse manj zanima. Poleg tega kar 40 odstotkov poročenih Japoncev priznava, da v zad­njem mesecu niso seksali. Študija je potrdila splošno prepričanje v japonski družbi, da je vse več mladih moških vegetarijancev, se pravi seksualno pasivnih moških. Ne iščejo ne žensk ne seksa. Še več, krepkih 36 odstotkov Japoncev, starih med 16 in 19 let, se je izjasnilo, da nimajo nobene potrebe po spolnosti oziroma da celo sovražijo seks. Slabih 60 odstotkov enako starih deklet razmišlja podobno: meseni užitki pač niso zanje.

Na Japonskem ženska povprečno rodi 1,37 otroka, kar je ena najnižjih stopenj rodnosti na svetu, ta nizka rodnost pa vzbuja precejšnjo zaskrbljenost v japonski vladi, saj bosta vse manj rojstev in vse daljša življenjska doba prebivalstva prej ali slej negativno vplivala na gospodarstvo. Mimogrede, delež Japoncev, starejših od 65 let, se je med letoma 1970 in 2010 z nekaj več kot sedmih odstotkov povečal na rekordnih 23.

Japonska dekleta končajo fakulteto, nekaj časa delajo ali poskušajo delati, nato pa se v skladu s tradicijo poročijo, rodijo in pustijo službo. Postanejo gospodinje. Vzdržuje jih mož, ki z dela prihaja z zadnjim vlakom, odhaja pa s prvim. Med prihodom iz službe in odhodom na delovno mesto mine pet, včasih celo šest ur. Za večerjo, tuširanje in spanje. Seks? Kaj je že to? Število poročenih parov, ki deset, 15 let nimajo spolnih odnosov, na Japonskem skokovito narašča.

Moški so preutrujeni, se tolažijo ženske, ki po rojstvu otroka za svojega partnerja v seksualnem smislu postanejo nezanimive. Japonske moške vse pogosteje zaznamujeta nesamozavest in specifična oblika impotence, ki nastopi, ko bi bilo treba vsaj pro forma opraviti svoje zakonske dolžnosti. Dec ne more, bi rekel Andrej Šifrer. Obstaja verjetnost, da se moški olajšajo v masažnih salonih in sprostitvenih centrih (beri: bordelih), ki trajno cvetijo na Japonskem. Ali pa tudi ne.

Morda japonski moški svojo ženo preprosto črta iz kategorije seksualnih bitij in jo prekvalificira v mater svetnico. To, da ne seksaš 15 let, namreč meji že na celibat, celibat pa je ena najbolj surovih oblik represije nad človeškim organizmom in njegovo osnovno potrebo po spolnosti, ki na dolgi rok dokazano rojeva libidinalne pošasti v velikosti Godzile. Moški, tako imenovani seksualni prostovoljci, ki naj bi pomagali nepotešenim ženskam do telesnega ugodja, na Japonskem niso nič posebnega, ampak hej, tudi oni ne seksajo s svojimi ženami. Oziroma odpovejo na celi črti, če je ženo treba seksualno osvoboditi.

Če seštejete vse našteto, hitro postane jasno, zakaj Japonska premore najbizarnejšo, najbolj utrgano in po svoje tudi najbolj fascinantno zabavno industrijo za odrasle, ki v španoviji z zahodnemu konzumentu težko razložljivimi pop fenomeni predstavlja ekscesni pandemonij užitka in naslade, v katerem hitro poniknejo naključni, pretirano občutljivi radovedneži s šibkim srcem in slabim želodcem. Navsezadnje so Japonci svetovno pornografsko kulturo zadolžili s priljubljenimi seksualnimi praksami, kot so bukake ('tuširanje' s spermo), šibari (umetelno vezanje golega telesa z debelo vrvjo) in čikan (otipavanje na sredstvih javnega prometa), ter z nepogrešljivimi spolnimi pripomočki, kot so vibratorji Hello Kitty, skatološke figurice (hiperrealistični kipci deklet, ki opravljajo veliko potrebo) ter ulični avtomati z zavitki rabljenih ženskih spodnjih hlačk (najbolj priljubljene so tiste, ki jih nosijo šolarke in dijakinje) z madeži urina, dreka in menstrualne krvi.

Ker bralcem Playboya ne želim kratiti duševnega miru, bom preskočil opise nekaterih za sredinski okus sprevrženih, a dokaj čislanih delikates japonske hardcore produkcije, ki skupaj z ekstremnim sadomazohizmom vključujejo še vse telesne izločke. Velja omeniti tudi sila priljubljeno podzvrst japonske popularne kulture, ki sliši na ime ero guro nonsensu, erotičnogroteskni nesmisel po naše in tudi v mainstreamovskih izdelkih vsebuje kombinacijo groteskne spolnosti, absurdnih situacij in brutalnega nasilja.

Ženske, ki spolno občujejo s hobotnicami, analni seks z mutantskimi bitji, bizarne parodije hollywoodskih uspešnic, masakriranje genitalij, hermafroditske striptizete, ki iz vagin streljajo zastrupljene puščice, jakuza kiborg s transplantiranim orjaškim penisom, posiljevanje redovnic v ovčjih kostumih ... vse šteje. Japonska pop kultura ne pozna meja in ne ve za pomen besede tabu, kot jo pojmujemo na zahodu. Da, ekstrem­ni eskapizem je, kot kaže, edino zdravilo za stres trde japonske vsakdanjosti. Dok­ler ne pokažete sramnih dlak. Takrat brez izjeme zapojejo cenzorske škarje oziroma zloglasni digitalni kvadratki, ki zameglijo te mračne predmete poželenja.

TEKST Max Modic/Mladina    
FOTO Ivana Krešić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri