King Foo: »Ne kopiramo trendov«

  • 23.04.2018

Na EMI so peli Wild Ride in postali smo pozorni. Zdaj King Foo predstavljajo svoj prvi album.

(Foto: Marko Delbello Ocepek)

KiNG FOO so začeli leta 2013, združuje pa jih kopica glasbenih izkušenj in univerzalna ljubezen do vseh zvrsti glasbe. Na bobnih je Rok Golob, Peter Hudnik na kitari, Matej Sušnik na bas kitari in Aleksandra Josić pred mikrofonom. Pobliže ste jih spoznali na letošnji EMI, zdaj pa ponujajo svoj debitantski album GalaXie. Z Matejem Sušnikom smo pogledali v ozadje skupine, ki je gotovo ne bomo preslišali.

Od kod ime KiNG FOO?

Naš Rok ima tendenco, da včasih kaj počne brez konkretnega ali vsaj drugim znanega razloga. Tako je vsak mejl končal s kung foo namesto z lep pozdrav ali čim podobnim. Mi smo potem le u spremenili v i in tako dobili KiNG FOO. Še namig: hitro ponavljajte king foo. [smeh]

Člani zasedbe imate različna glasbena izhodišča ‒ kako ste skupaj odkrili nekoliko nekonvencionalen zvok, značilen za vašo skupino?

Mi smo igrali in zvok je prišel sam od sebe. Najbolj ga zaznamuje seveda slog Roka Goloba, ki je avtor večine komadov. Nikoli se nismo hoteli omejiti s kakšnim žanrom, saj nas vse zanima zelo širok spekter glasbene izraznosti. Trudimo se, da nismo na prvo žogo in da ne kopiramo trenutnih trendov, vendar glasbo še vedno zapakiramo v sodoben slog.

Urško Majdič je zamenjala Aleksandra Josić, sicer srbsko vokalistko. Kako ste začeli sodelovati z njo?

Aleksandro je prek prijateljice odkril Peter Hudnik. Takrat je živela še v Trstu in sprva je kazalo, da bo sodelovanje zelo težavno, če ne celo nemogoče. Aleksandra namreč ni znala niti besedice slovensko. Vseeno smo se dobili na sestanku in kasneje na vaji. Poleg logistike nam je na začetku največji izziv predstavljala prav dikcija v slovenskih besedilih. S skupnimi močmi smo jo tako spilili, da nihče ne ugotovi, da komadov ne odpoje Slovenka. Zdaj teh težav ni več, saj Aleksandra živi v Sloveniji in se je že navzela našega naglasa. Včasih vrže ven še kakšno ljubljansko in se vsi smejimo. Glasba res ne pozna meja.

Nastopali ste že v Srbiji, sledila je Švica in povsod so vas odlično sprejeli. Kakšni so vaši načrti za nastope v tujini?

Za enkrat nam je prioriteta slovenski trg. Sam imam veliko izkušenj z igranjem v tujini in vem, da se tam ne cedita le med in mleko. Publika nas povsod sprejme z navdušenjem in dobivamo povabila tudi iz Belgije, vendar je treba iti lepo po vrsti. Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.

Štirimesečna turneja pred izidom albuma GalaXie vas je peljala tudi po slovenski klubih in festivalih. Kako se spominjate odzivov domače publike na vaše glasbene kreacije?

Vtisi so bili odlični. Predvsem smo band, ki največ stavi na svojo odrsko energijo. Ko se Aleksandri strga, se ji strga in z gotovostjo povem, da nobena slovenska pevka še ni tako nastopila. Drugi člani jo pri tem podpiramo, da vse teče tako, kot mora.

Se boste še kdaj preizkusili na EMI?

Mogoče se pa bomo.

Na katero skladbo s prvega albuma GalaXie ste najbolj navezani?

Verjetno imamo vsi v bandu komada Začaraj me in Galaxije bežijo na posebnem mestu v svojih srcih. Bila sta prva komada, ki smo ju posneli z Aleksandro. Doživela sta tudi odlične uspehe na festivalskem in medijskem področju ter tudi med občinstvom. Zanju smo posneli še dva meni zelo ljuba videospota in takrat smo začutili, da je edina smer za band navzgor.

TEKST Darjo Hrib 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri