Katere bijejo najlepše?

  • 06.03.2019

Predstavljamo izbrane oskarje iz urarskega sveta, ki jih vsako leto podelijo v Ženevi, neuradni prestolnici svetovnega urarstva, na zaključni slovesnosti za veliko nagrado urarstva, Grand Prix d'Horlogerie de Geneve (GPHG). Tam se na enem kraju zbere večina tistih, ki vrtijo kolesca te prestižne panoge. Pozor, tukaj predstavljeni časomeri nikakor niso zastareli, še kako so aktualni in zaželeni na zapestjih gospodov in dam.

Nagrajenci GPHG 2018 (Foto: GPHG)

24 fotografij v galeriji

No, čisto vseh novembra na GPHG ne vidimo, saj se ne katera velika imena, predvsem hiši Patek Philippe in Rolex, tekmovanja ne udeležijo. Biti manj kot prvi, to v njuni filozofiji pač ne obstaja. Zanimivo je, da Rolex v boj vendarle pošilja ure svoje hčerinske znamke Tudor, ki so se na GPHG v prejšnjih letih večkrat izkazale, letos pa ostale praznih rok. Kakorkoli, GPHG je velika priložnost za manjše urarske znamke in neodvisne izdelovalce, ki bi bili brez tovrstnega tekmovanja in posledične promocije po krivici prezrti. Philippe Dufour, Laurent Ferrier, Kari Voutilainen, Max Büsser, Stephen Forsey, brata Groenefeld, to so le nekateri od urarskih in/ali marketinških genijev, ki so zapuščino urarske umetnosti povzdignili v višave. In prav z vsemi, če vas je le pot zanesla na slovesnost GPHG, ste lahko tudi poklepetali in nagnili kakšen kozarec. Tisti, ki so jim bliže veliki igralci, pa so na GPHG prepoznali šefe Choparda, Hublota, TAG Heuerja, Bulgarija
Za tiste, ki jih ure ne pritegnejo, pa so poskrbeli z voditeljema večera, frankofonskim zvezdniškim parom, igralcem Edouardom Baerom in pevko Véronic DiCaire. Kaj pa nagrajenke in nagrajenci? Same imenitne ure in posamezniki, ampak tistih 16 ali 17 kategorij, ki jih organizatorji vsako leto delno spremenijo in premešajo in jih zato še sami težko naštejejo, je vendarle preveč. Zato smo se omejili le na najudarnejše.

Nagrajenci GPHG na naslovni fotografiji
Zgoraj (z leve): Stephen Forsey (soustanovitelj znamke Greubel Forsey), Uwe Ahrendt (direktor znamke Nomos Glashütte), Nicolas Beau (Chanelov mednarodni direktor urarstva in nakita), Laurent Dordet (direktor znamke La Montre Herms), Christian Selmoni (umetniški in zgodovinski direktor Vacheron Constantina), Rexhep Rexhepi (urar in ustanovitelj znamke Akrivia), Laurent Ferrier (ustanovitelj znamke Ferrier), Marco Borraccino (soutanovitelj in direktor znamke Singer Reimagined), Konstantin Chaykin (ustanovitelj). 
Spodaj (z leve): Atsushi Kaneko (generalni direktor podjetja Seiko), Eric de Rocquigny (mednarodni direktor znamke Van Cleef & Arpels), Rémi Maillat (ustanovitelj znamke
Krayon), Jean-Claude Biver (neizvršni predsednik urarske divizije skupine LVMH, predsedujoči pri znamkah Hublot in Zenith), Pascal Raffy (lastnik znamke Bovet 1822), Pierre Jacques (predsednik in direktor znamke De Bethune), Maria & Richard Habring (direktorja in lastnika znamke Habring2).

Nagrada »Aiguille d’Or« Grand Prix

Bovet 1822: RÉCITAL 22 GRAND RÉCITAL
Hiša Bovet pod lastništvom Pascala Raffyja doživlja novo pomlad. Najprestižnejša nagrada letošnjega GPHG, »Aiguille d’Or« Grand Prix oziroma zlati kazalec velike nagrade GPHG, pomeni priznanje za enkratne Bovetove mojstrovine, ki so vrhunec doživele v tokratnem tretjem poglavju svoje nebeške tematike (gre namreč za ure s prikazi astronomskih funkcij). RÉCITAL 22 GRAND RÉCITAL na številčnici in dnu ure poleg časa kaže tudi večni koledar, rezervo navitja in položaj lune, vrteče se okoli tridimenzionalnega modela Zemlje, za natančnost teka pa skrbi enostransko uležajeni tourbillonski sklop. Veliko vsega, a po mnenju žirantov ravno prav za veliko lovoriko.

 

Pascal Raffy, lastnik znamke Bovet 1822

Nagrada za najboljšo oživitev zgodovinske ure

Vacheron Constantin: HISTORIQUES TRIPLE CALENDRIER 1942
Prav ironično, da nagrajujejo oživitev določene podobe ure v časih, ko ustvarjalci za vsaj tri četrtine novosti jemljejo navdih v zgodovinskih arhivih. Ker je retro danes moderno in (skorajda) vedno uspešno. Pa s tem ne smemo podceniti imenitne kreacije Vacheron Constantina, ki je za zgled vzel svojo uro iz leta 1942, ji namenil sodoben mehanizem z ženevskim pečatom in malo povečal ohišje, da ustreza sodobnim smernicam. Celo ohišje HISTORIQUES TRIPLE CALENDRIER 1942 je iz plemenitega jekla, tako kot tistega davnega leta, po čemer ura izstopa med prestižnimi sestrami, ki so skoraj brez izjeme ukrojene iz plemenitih kovin. Ne nazadnje, najstarejša neprekinjeno delujoča urarska manufaktura na svetu bi si tako nagrado za svoj opus že zdavnaj zaslužila.

Christian Selmoni, umetniški in zgodovinski direktor Vacheron Constantina

Nagrada za moško uro

Akrivia: CHRONOM TRE CONTEMPORAIN
Rexhep Rexhepi je mladi zvezdnik vrhunskega urarstva. Kot otrok je z družino prišel s Kosova v Ženevo in je že pri štirinajstih vedel, da želi postati urar v kateri od urarskih hiš v bližini svojega doma. Vpisal se je v Patek Philippovo urarsko šolo, po šolanju se je še dve leti usposabljal v njihovi manufakturi, nato odšel v znano (zdaj Hublotovo) delavnico BNB, nato pa k znamenitemu Françoisu-Paulu Journu. Z nadarjenostjo je povsod izstopal in hitro napredoval, nato pa leta 2012 pri rosnih petindvajsetih ustanovil lastno urarsko delavnico z imenom Akrivia (starogrško: natančnost). Zato prestižne nagrade ne smemo razumeti le kot poklon njegovi novi uri, ampak celotnemu dosedanjemu delu. CHRONOMETRE CONTEMPORAIN je po funkcijah precej preprosta ura (kaže ure, minute in sekunde), ima pa še funkcijo ustavitve nemirke in ponastavitve sekundnega kazalca. Odlikuje jo še kronometrski certifikat observatorija v Besançonu, navduši pa z zadržano lepoto in izdelavo, ki meji na popolnost. Rexhep Rexhepi bo izdelal le 25 enakih in vsaka bo stala približno 60 evrskih tisočakov.

Rexhep Rexhepi

Nagrada za žensko uro

Chanel: BOY-FRIEND SKELETON
Diamanti so dekletovi najboljši prijatelji, je pela že Marilyn Monroe. Če jih vdelajo v fanta (boy-frienda), je ta obsojen na uspeh, so si mislili pri Chanelu. Ustvarili so uro s skeletnim mehanizmom, ki jo odlikujeta oblikovna prepoznavnost in brezčasna lepota. Ko bi BOY-FRIEND SKELETON le ne bila tako nebeško draga!

Nicolas Beau, Chanelov mednarodni direktor urarstva in nakita

Nagrada za mehansko izjemnost

Greubel Forsey: GRANDE SONNERIE

Kakšen je smisel nagrade za mehansko izjemnost, če so ure tudi v vseh drugih kategorijah bolj kot ne mehansko izjemne? Odgovor menda vedo organizatorji GPHG. Čeprav to ne zasenči uspeha hiše Greubel Forsey, v kateri so se specializirali za skrajno zapletene in
tehnično dodelane ure, od katerih vsaka v povprečju stane pol evrskega milijona. No, ne veselite se prezgodaj, za tak drobiž letošnje zmagovalke ne boste dobili. Tourbillon, minutna repeticija, veliko in malo bitje, za povrh še indikator rezerve navitja in seveda prikaz osnovnega časa, vse to pa v ohišju iz, presenetljivo, titana! Za dobrega 1,2 milijona švicarskih frankov. Četudi ure GRANDE SONNERIE ne boste kupili, lahko vsaj veste, da za imenom hiše stojita Alzačan Robert Greubel in Anglež Stephen Forsey, česar ne ve niti marsikateri novinar, ki se na predstavitvah masti s sušijem in šampanjcem, misleč, da se ima za vse to zahvaliti tipu s krstnim imenom Greubel iz družine Forsey.

Stephen Forsey, soustanovitelj znamke Greubel Forsey

Nagrada za športno uro

Seiko: PROSPEX 1968 DIVER’S RE-CREATION
Japonska znamka je s svojo bogato zgodovino in neizmernim tehničnim znanjem pridobila velik krog občudovalcev tudi med najzahtevnejšimi ljubitelji ur. Zato zmaga Seikove potapljaške ure PROSPEX 1968 DIVER’S RE-CREATION pred celo vrsto švicarskih in drugih evropskih konkurentk ni presenečenje. Zasluženo!
Gre za reinterpretacijo prve Seikove potapljaške ure z visoko frekvenco bitja, zatorej tudi v novi bije Seikov hišni mehanizem s 36.000 polnihaji na uro, to je kaliber 8L55 s 37 kamni in 55-urno zalogo moči. Uro, ki slavi abrahama, bodo izdelali v omejeni seriji 1500 primerkov.

Atsushi Kaneko, generalni direktor podjetja Seiko

Nagrada Petite Aiguille

Habring2: DOPPEL-FELIX
Nagrado mali kazalec podeli GPHG najbolj izstopajoči med manj dragimi urami. Saj ure na meji skorajda deset evrskih tisočakov res ne moremo šteti med cenene, kajne? Letos sta nagrado pobrala zakonca Richard in Maria Habring iz Velikovca na avstrijskem Koroškem, kjer skrbno negujeta lastno urarsko znamko in se trudita ne le za to, da so ure izdelane v Avstriji, ampak da iz njune države pride tudi čim več urnih komponent zanje. Uspeh Habringa2 temelji na bogatem znanju, ki ga je Richard pridobil v IWC-ju, kjer je v začetku devetdesetih let 20. stoletja razvil tudi njihov znameniti dvojni kronografski mehanizem na osnovi kalibra valjoux 7750, ki je požel slavo v IWC-jevih letalskih urah in v portugieserju. Richard je zapustil IWC leta 1996 in s soprogo Mario ustanovil lastno delavnico, njune ure pa seveda ohranjajo večdesetletno tehnično zapuščino Richarda Habringa. Menite, da je čudovito klasični DOPPEL-FELIX izjema?

Maria in Richard Habring, direktorja in lastnika znamke Habring2 iz Velikovca

Posebna nagrada žirije

JEAN-CLAUDE BIVER, neizvršni predsednik urarske divizije skupine LVMH, predsedujoči
pri znamkah Hublot in Zenith
Je tiste vrste človek, ki ga lahko ali ljubite ali sovražite, za vmesna čustva ni prostora. Vendar vsi priznavajo, da brez Biverja ne bi bilo klasičnega urarstva, kakršnega poznamo danes. Leta 1949 rojeni Luksemburžan se je z družino preselil v Švico pri desetih letih in v urarstvo vstopil kmalu po zaključku študija leta 1974. Na začetku je delal pri Audemars Piguetu, potem je iz spanja Trnuljčice prebudil znamko Blancpain, ki je v osemdesetih letih 20. stoletja med prvimi znova začela razvijati skorajda opuščene mehanske ure, Blancpain je leta 1992 prodal današnji Swatch Group, kjer mu pripisujejo zasluge za marsikateri Omegin marketinški dosežek, ob prelomu stoletja je spotoma ustanovil danes priznano sirarsko farmo (v njej sam izdeluje sirne hlebce in goni krave na pašo) in pomagal oživiti skorajda propadli Hublot ter iz njega narediti spoštovanja vredno znamko, ki so jo nato za lep denar prodali koncernu LVMH, kamor je šel tudi Biver. Poleg Hublota se mu lahko LVMH zahvali tudi za uspehe drugih svojih znamk, predvsem TAG Heuerja in Zenitha. Biver počasi prepušča vajeti naslednikom, posebna nagrada GPHG pa ga je tistega ženevskega večera ganila do solza, enako kot nekajminutne stoječe ovacije celotne dvorane.

Jean-Claude Biver

TEKST Bojan Levič

FOTO proizvajalci, Marc Gysin/Grégory Maillot/Miguel Bueno, Nicolas Lieber/© Fondation du Grand Prix D'horlogerie de Geneve

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri