Hat-trick

  • 23.05.2008

Rad imam vročino in obožujem vroče poletne dopoldneve, posebno če me prebudijo vroči sončni žarki, vroča utripajoča erekcija in razgreta bejba.

(Foto: Arny Freytag)

3 fotografije v galeriji

Ni nujno, da v tem vrstnem redu. Miže poiščem izvor bejbine vročine in ji s konicami prstov dražim še od zadnjega fuka razmehčano pizdico, dokler se ne začne topiti … Ne vem, kako je z vami – sam doživljam enega najslajših trenutkov, ko se to zgodi … ko se začne žensko mednožje polniti s krvjo, debeliti, rediti in mediti, ko ga poplavijo sokovi.

Če bejba zraven še nemirno vrti rit, kot bi že fukala, se mi pomalem meša od želje po tem, da bi ji pizdico ali pojedel ali pofukal. Navadno naredim oboje. Ne vedno v tem vrstnem redu. Ni seveda hujšega, kot če te vroči sončni žarki in vroča utripajoča erekcija prebudijo brez vroče bejbe. Kurcu ne moreš razlagati, naj potrpi, češ, ljubček, dan je še dolg, bova že kaj našla. On odkimava z glavico, ti se dvigneš, poiščeš njegov najljubši film, pritisneš play in že si sredi akcije.

Prednost filmov, ki jih rada gledava, kadar nimava bejbe, je v tem, da ni treba dolgo čakati, da se v filmu kaj zgodi. Komaj se je dobro začel, že je vitka plavolaska z ogromnima dojkama tako dobro pušila debelo črno batino, da bi se kadilo, če bi bil kurac cigara. Ravno sem začel manualno tolažiti svojega najboljšega prijatelja, ko je na vratih pozvonilo. Ne bi šel k vratom, če ne bi ves teden pričakoval pomembnega priporočenega pisma. Problem je bil samo stoječi kurac. Da poštar ne bi mislil, da ga hočem naskočiti, sem si oblekel jutranjko in se, ko sem odpiral vrata, postavil za njimi. Napaka!

»Misliš ves dan prespati ali kaj?! Moj bivši je vzel tamalo za dve uri. Na kavo sem prišla. Si slišal, da …« je začela miniaturna samohranilka Maja iz drugega nadstropja, ki govori kot dež, opravljati sostanovalce v bloku. Stopila je mimo mene, čeprav je nisem povabil noter, ne da bi prenehala govoriti.

Všeč mi je njena napeta jabolčna rit, in če ne bi toliko govorila, bi jo verjetno že davno prepričal, da pri ženskeh ne cenim samo tistega, kar vidim, kot mi je očitala vsakič, ko sem hotel prekiniti večni neustavljivi plaz njenih besed in ji dejal, da ima svetovno rit. Včasih sem se spraševal, ali sploh kdaj utihne. Zato sem bil šokiran, ko je nenadoma utihnila.

»Film gledaš? Katerega pa?« je bilo zadnje, kar je dejala, potem pa je začuda utihnila. Film? Nenadoma sem se spomnil na pornič, ki sem ga predvajal svojemu potrebnežu. Zdaj je plavolaska, ki sem jo že omenil, poskakovala na črni batini, kot bi se ji strahotno mudilo. Pomislil sem na to, da bi se Maji opravičil in pritisnil stop, pa sem si premislil. Maja je okamenela. Ni zardela, predvsem pa je bila tiho, kar je enako čudežu.

Občutek sem imel, da ga že dolgo ni ne videla ne čutila. Lep profil, sem pomislil, ko sem opazoval njeni ritnici in štrleči špičasti dojki. Nenadoma me je pogledala. Jezus! Če bi bil hrana, bi me najbrž pojedla. Ne bo je treba prepričevati, da pri ženskah ne cenim samo tistega, kar vidim, sem pomislil, ko se je postavila predme, me predrzno gledala v oči, mi začela odvezovati jutranjko, našobila ustnice in zašepetala: »Kurca rabim! Lahko?«

Tako rekoč skočil ji je v roke, ko se je jutranjka odprla. »Mati moja, kako je …« je začela Maja opevati kurca. Ne bom vam prenesel tega slavospeva, ker mi je nerodno. Nočem se hvaliti, vendar je bila to prava oda, ki so jo spremljala fanatično fantastična ročna dela. Vmes sem izvedel, da ga »ni fasala že leto dni« in da se ji bo »zmešalo, če je ne bom kmalu pofukal«. Takoj bi jo, če si ne bi vmes premislila.

»Prej ti ga moram fafnit,« je dejala. Nisem se branil. Sladostrastno mljaskanje in novi komplimenti. Kako je sladek! Kako je žilav! Kako je trd! Kako je debel! Kako je velik in tako naprej, saj veste, kaj pripovedujejo potrebnice, ko se ga lotijo po dolgem času. Ko sem jo slekel, sem bil navdušen ne samo nad čvrstostjo njenih jabolčnih ritnic in koničastih dojk, ampak tudi nad njeno vročo poplavljeno pizdo.

Prisežem, da sem jo lizal manj kot minuto, preden ji je prvič prišlo. Potem pa ji ni nehalo prihajati, posebej po tistem, ko se je spremenila v divjo jahalko. Spominjala me je na enega tistih miniaturnih jockeyjev na velikih dirkalnih konjih. Rad sem bil njen konj, ker je bila vrhunska jahačica. Koničasti dojki sta se ji tresli, medtem ko se je metala po kurcu in hitela proti orgazmom, ki so prihajali in odhajali, dokler nisva mokra od znoja brez besed obležala drug ob drugem.

»Kaj neki si boš mislil o meni,« je dejala nekaj, česar nisem slišal prvič.

»Ali pa ti o meni,« tudi jaz nisem prvič odgovoril, ko je odhajala in sem ji pred vrati stiskal napeti ritnici. »Prideš na kosilo?« je vprašala. Nisem mogel. Bila je ena tistih sobot, ko sem bil reden gost pri prijatelju in sošolcu iz gimnazije, Janezu, ki zelo rad in zelo dobro kuha. »Kaj pa na večerjo?« je vztrajala Maja. Na večerjo tudi nisem mogel priti, ker sem bil povabljen na neko prireditev, na kateri nisem smel manjkati. »Potem pa pridi jutri na zajtrk.«

»Pridem,« sem obljubil.

K Janezu sem prišel ves nasmejan, poln spominov na Majo in njeno potrebno čebelo, ki sem jo pošteno popikal.

»Kako pa to, da si prišel sam?« je vprašala Janezova žena Vera. »Kje pa je, kako je že ime tvoji tanovi, Tanja?«

»Polona, Tanja je bila predprejšnja,« jo je popravil natančni Janez.

»Razšla sva se,« sem dejal in v njuni dnevni sobi opazil znani obraz.

»Prav dolgo pa nista hodila,« je dejala Vera.

»Tri tedne,« je namesto mene odgovoril Janez.

»Marjeta! Kako sem vesel, da te vidim,« sem dejal znanemu obrazu, ki se mi je nasmehnil. Sošolke Marjete sem bil res vesel, čeprav sem bil v gimnaziji zaman zaljubljen vanjo, ker mi ni pa ni hotela dati tistega, kar sem hotel. Imela je resnega fanta, ki je postal njen resni mož.

Nisem je videl najmanj pet ali šest let. Izgledala je senzacionalno. V črni kratki lahki poletni obleki z globokim izrezom, v katerem sta nase opozarjali njeni razkošni dojki. Nekatere ženske so res kot vino. Vse boljše so. Tesno sva se objela. Tudi ona me je bila iskreno vesela, če sem sodil po tem, kako dolgo sva ostala objeta.

»Pazi se ga,« je dejal Janez, »še preden boš vedela, kaj se dogaja, ga boš imela notri, hahaha.«

Žal ga nikoli nisem imel v Marjeti. Pa sem si ga želel imeti. Nisem pa nikoli pozabil vožnje s šolskega izleta, ko sva sedela na zadnjem sedežu avtobusa in mi ga je vzela ven in vso pot do Ljubljane z velikim entuziazmom drkala. Mislim, da mi je prišlo petkrat ali šestkrat.

Vem, da sva porabila ves zavojček robčkov in da sem se potem počutil precej praznega. Ker mi kljub večkratnim poskusom ni dovolila pod pas, sem ostal nad njim in se medtem zabaval z njenima božanskima dojkama. Imela je verjetno največji v razredu. Spomini, spomini … Zanima me, ali se je tega v tem trenutku spomnila tudi ona. Med okusnim kosilom sem izvedel, da se je pred pol leta ločila od dolgoletnega resnega moža, ker sta »zadnje čase živela kot brat in sestra, ne pa kot mož in žena«.

»Žalostno,« je dejala Vera, verjetno najbolj lojalna žena na svetu. Meni se je vseeno vse smejalo. Morda, sem pomislil, morda se mi bo končno uresničila dolgoletna želja! Več ko sva se med kosilom in po njem pogovarjala, več sva se dotikala drug drugega in bolj sem si je želel.

Če se kaj spoznam na žensko telesno govorico, so tudi njej po glavi rojile podobne misli. Janez bi bil popoln gostitelj, če ne bi, odkar je sam nehal kaditi, v svoji hiši prepovedal kajenje. Ker sva bila z Marjeto edina kadilca, sva odšla na razkošen Janezov vrt, na katerega je bil zelo ponosen. Tudi po drugi cigareti nisva rekla niti besede. Govorili so najini pogledi. Nenadoma je Marjeta dejala:

»Zakaj me tako gledaš?« Nisem je prenehal gledati, ko sem odgovoril: »Kako te pa gledam?« Ustnice so ji zadrhtele, ko je odgovorila: »Tako, da se počutim, kot bi bila gola.« »Te to moti?« sem vprašal nekoliko tiše, ona pa je še tiše odgovorila: »Ne, sploh ne, rada bi bila gola. Zdaj. Tukaj.« Umaknila je vroč pogled. Ustavil se je na Janezovi uti na dnu vrta. Mati moja, fukati hoče, mi je zaigralo srce, kri pa začela dreti med noge.

V uti se mi je vrgla v objem, se mi vsesala v ustnice in mi takoj odpela zadrgo. Trenutek kasneje je iz hlač potegnila hitro vzhajajočega nabrekajočega žilastega kurca, ki se je v njenih nemirnih rokah takoj domišljavo postavil pokonci in razgalil debelo bleščečo glavico. Davno je že pozabil budnico z Majo. Ko so se najine ustnice ločile, ga je besno drkala, zraven pa glasno stokala: »Mati moja, kako ga rabim.

Ojoj, kako ga imam rada!« Trenutek kasneje se je nagnila naprej in ga sesala. Janezova vrtna uta se je spremenila v Belo hišo v Clintonovih časih. Monica je morda felacijski genij. Marjeta je felacijska kraljica. Sesala je in lizala, cmokala in mljaskala. Kakšen ritem! Kakšna melodija! Moja lepa strastna Felatrice se je nenadoma dvignila z ognjem v očeh in mojim mečem v rokah in me gledala z zamegljenimi motnimi očmi.

»Fukati hočem,« je oznanila, izpustila kurca, se obrnila, se s komolcema naslonila na Janezovo mizo in dvignila ritnici. Odmaknil sem ji obleko in hlačke – Jezus, bile so premočene – in prvič v življenju videl njeno prelepo polno nabreklo žemljičasto pizdo. Pokril sem jo z dlanjo. Bila je vroča kot peč. Sredinec je zdrsnil med poplavljene debele sramne ustnice, poiskal napeti klitoris, se poigral na ustju voljne, odprte vagine …

»Kurca hočem, kurca mi daj,« je zahtevala. Ni mi bilo treba dvakrat reči. Komaj sem ji vtaknil glavico, že je sunila z ritnicama nazaj, proti meni, in se nasadila. Nekoliko se je dvignila, se z dlanema naslonila na mizo in mešala, suvala, ritala, mi prihajala nasproti. »Kako sem ga bila potrebna,« je dejala, sunila nazaj, glasno kriknila, zadrhtela, obstala … trenutek kasneje pa se spet navijala na kurca in odvijala z njega.

Če bi bil jaz Michael Douglas, ona Sharon Stone, Janezova vrtna uta pa filmska scena, bi ji rekel, da je to fuk stoletja v Prvinskem nagonu. Bil sem hvaležen nagonu in Maji. Če me ne bi tisto jutro tako pošteno spraznila, ne bi mogel tako dolgo vzdržati v Marjeti, ki je bila navdušena nad mojo predstavo. Ko sem končno eksplodiral v njej, me je nagradila s še enim svojim mogočnim orgazmom.

Marjeta me je povabila k sebi domov na večerjo. Res bi rad šel, ker sem si je želel tudi v postelji – še vedno najraje fukam v postelji – in vsepovsod drugod, pa nisem mogel manjkati na tisti večerni prireditvi. Na prireditvi bi bilo vse v redu, če se ne bi znančeva dolgoletna punca odločila, da mi ga bo pokvarila z odločitvijo, da me prepriča, kako je njen fant nezvesti prasec in da nismo drugi moški nič drugačni.

»Vsi ste nezvesti prasci. Vse, kar vam gre po glavi, je fuk,« je dejala ne povsem trezna Tadeja, ki je zelo velika bejba. Tam okrog 184 centimetrov. Plavolasa Amazonka z nekoliko večjim nosom, ki pa ga ne opaziš, ker je vse na njej veliko, od dojk do ritnic. Ni bil ravno primeren dan za to, da bi ji iskreno oporekal glede tega zadnjega. Tisti večer je izvedela, da jo je fant zadnje leto »varal s prasico, ki nima nič v glavi, pa vse v pički«, tako jo je vsaj predstavila ona. Odločila se je, da bom njen poslušalec in me ni izpustila iz rok.

Ko je bila že zelo zadeta in jo je bilo težko razumeti, sem ji prijateljsko ponudil, da jo peljem domov. »Lahko me pelješ domov, vendar ne bova fukala, prav,« je pijano dejala. Prisežem, da do tega trenutka nisem pomislil na to, da sem jo velikokrat na skrivaj pogledoval in si mislil, da mora biti prvakinja v postelji. Sama me je spomnila na to. Med vožnjo je bila tiho. Pred njenim domom sem ji že rekel lahko noč, ko je dejala:

»Pridi, kavo ti bom dala, vendar nič drugega. Ne mislim fukat s teboj. Prav?« Prikimal sem, med nogama pa začutil gomazenje. Pred vrati mi je zapičila kazalec v prsa in ponovila: »Res ne mislim fukat’. Upam, da ti je to jasno.« Če mi do tedaj še ni bilo jasno, potem …

Približno sedem, osem minut kasneje sva bila povsem gola v njeni postelji. Ona je bila na vseh štirih, njeni mogočni težki dojki sta nihali sem in tja v ritmu mojega precej odločnega pribijanja, njena sočna usta pa so ponavljala: »Fuki me! Fuki me! Fuki me!« Točno to sem počel tam od dveh zjutraj pa dokler se ni zdanilo.

Tadeja, ki jo je fuk povsem streznil, me je povabila, naj ostanem na zajtrku. Nisem mogel ostati, ker me je na zajtrk povabila Maja. Toliko obveznosti, pa tako malo časa, sem neiskreno pomislil. Lepa vremenarka je medtem napovedala dolgo vroče poletje …

TEKST: B. B. Kastelic

FOTO: Arny Freytag

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri