Glasba za 100.000 €

  • 23.05.2008

Pri glasbi se lahko zalomi dvakrat. Prvič, nekdo jo mora narediti. Drugič, nekdo jo mora slišati. In oboje je treba znati – šele potem iz muzike za poslušanje nastane glasba, ki se sliši. Kako poslušati, da bi slišali? Vsi mali muzikoljubni princi, pozor: tu so navodila za uporabo!

(Foto: Branko Čeak)

5 fotografij v galeriji

Splošno slovensko znanje poslušanja glasbe se ustavi tam nekje pri Sonyju. Ne bi bilo pošteno, če bi ga tule grajali, saj za sprejemljiv denar ponuja visoko kakovost. Ampak pravi avdiofili te in podobnih znamk sploh ne omenjajo. Govorijo pa o Hi-End. Ne, ne gre za kako novo firmo: stvar je posledica dejstva, da se je z leti izraz Hi-Fi preveč udomačil in pri tem izgubil ogromno žlahtnosti, nekaj pa je prispeval tudi razvoj tehnike.

Pogoji

Dobro je, da ima poslušalec posluh, še bolje, če obvlada glasbeno šolo, najboljša pa je kakopak kombinacija obojega. In če je vse začinjeno z ljubeznijo do poslušanja in dojemanja glasbe, je lahko glasba čudovit hobi, ki krade ure in ure, največji fanatiki pa vanj zmečejo vsote, vredne tudi najdražjega avtomobila. Le da je pri avtomobilih drugače – najdražje vam zna našteti vsak smrkavec.

V glasbi pa se med sprehodom po cenovni lestvici navzgor pojavljajo vse bolj neznana imena: Rotel in Infinity sta šele spodnja meja, kjer bo pravi avdiofil sedel, zamižal in jima naklonil nekaj svojih minut. Sledijo vse bolj eksotična (in draga) imena: Audio Research, Viva, Atmasphere, Avantgarde, Sonus Faber, Magnan, Electro Companiet, Kuzma, Transparent, Kef, Meridian, Pathos, Conrad Johnson, Muse ...

Avdiofilov je več vrst. So takšni, ki prisegajo na vinilne plošče in stare magnetofonske trakove, češ da imajo ti najboljšo dinamiko zvoka, pa tudi drugi (predvsem mlajši), ki jim uspe ustrezno kakovost zaznati tudi v dobro posnetih zgoščenkah. Tako eni kot drugi imajo skupno željo: dober ojačevalnik na elektronke in zvočnike, vredne dobrega beemveja. Tako drage komponente imajo lahko pust dizajn, lahko so čudovit oblikovalski izdelek, druži pa jih to, da z njihovo ceno upada število pripadajočih gumbov in lučk. Nekaj njih bi Sonyjev zapriseženec mirno zabrisal v smeti, češ »ta stara kanta ni nič vredna«.

Spremljajoče fotografije so nastale v ljubljanskem studiu Vklop, od koder boste, če imate vsaj nekaj v uvodu naštetih potencialov, težko odšli mirne duše, v najslabšem (ali najboljšem?) primeru pa boste tam pustili denarja za pol punta. In, verjemite, ne bo vam žal! Očaralo vas bo že razstavljanje zabojev in buljenje v navodila. Pri spajanju neštetih kablov ter postavljanju komponent druge na drugo, pa po omarah in po sobi, boste že čisto mehki. Potem pa končno – užitek.

Potopite se

Z dobrim Hi-End sistemom se vam lahko odpre novo, dotlej povsem nepoznano obzorje v poslušanju glasbe. Morda boste šele tedaj sami prišli do tistih »splošnih resnic«, denimo, da imata Ella Fitzgerald in Billie Holliday čudovit glas in da je Freddie Mercury nezamenljiv.

Razumeli boste, zakaj so Franku Sinatri rekli »The Voice«, glas, in zakaj je Dean Martin lahko očaral vaše in naše mame. Morda vam postane všeč klasika; uživajte v velikem klasičnem orkestru ob Madžarskem plesu številka 5 in izkusite prehode iz piana v forte – prav počasi v Boleru ali hitreje v Tako je govoril Zaratustra, ali pa se pustite prevzeti igrivosti Peer Gynta in polnosti Straussovih valčkov.

Stavite na džez? Ugotovite, kako drugače od drugih zveni trobenta, v katero piha Louis Armstrong, uživajte ob polni dinamiki male, klasične džezovske zasedbe ali skušajte prešteti število pozavn v velikem orkestru. Oziroma, če ste reden gost sicer redkih domačih džez klubov: doživite resničnost Mie Žnidarič v enem od njih, s pokom stekla vred, ko je nenačrtovano nekje zadaj nekomu med snemanjem zdrsnil kozarec iz rok.

Prej morda dolgočasna Simon and Garfunkel postaneta nenadoma genialno otožna, umetno ustvarjena glasba Yello, Andreasa Vollenweiderja ali celo »starega« Jeana Michella Jarra pa dobi nenadoma povsem nove, bogatejše razsežnosti.

Spoznali boste, da glasba ni le melodija – oziroma da je to morda šele čisto na koncu. Kako žameten, prijazen zvok ima saksofon bossa nove (Dekle iz Ipaneme), kako žalosten, otožen je lahko zvok trobente ali violine ... Spustite si Kreslinovo Namesto koga roža cveti ali Predinovo Žalostno s Šukarji. Spoznali boste tudi, da geniji niso le Beethoven, Mozart ali Bach, ampak tudi Quincy Jones, Dave Brubeck, Burt Bacharach, Goran Bregovič, Magnifico. Pa še cela armada drugih.

Ste energijsko na tleh? Zavrtite si Toma Jonesa in njegovo Sexbomb ali Jovanottija in njegov Penso Positivo. Že v nekaj trenutkih vas bo nabilo kot Duracelovega zajčka in vsi navzoči bodo trpeli ta presežek energije. Se morate pomiriti? Pripeljite si v sobo Balaševičevo Priču o Vasi Ladačkom ali Sve če to mila moja prekriti ružmarin ... Bjelog Dugmeta.

Skratka, bodite pripravljeni, da vam postane glasba, za katero prej niste marali, neznansko všeč, in to zato, ker se iz pravega sistema lahko sliši bolje kot v živo ali iz povprečnih sistemov. Pa zato, ker boste pričeli zaznavati glasbo tudi s telesom. In ker boste lahko slišali stvari, ki jih prej nikoli niste mogli; ker boste poslušali miže, ker boste glasbo tudi slišali, ne le poslušali. Ker vas bo zazeblo in zabolelo, ko se vam bodo dvigovale dlake na rokah ...

Zasvojite se

In končno vas lahko zajame odvisnost. Glasba potem postane osrednja tema pogovorov v izbranih krogih. Tam ni več prostora za znamke in bahanje o količini popitih pijač, osvojenih dekletih ali odpeljanih ovinkih. Tudi vatov (W) že dolgo nihče več ne omenja. Tema je ena sama, poglavij pa nešteto.

Zvočniški kabli postanejo pretanki in na koncu dosežejo debelino damske roke, elektrika iz vtičnice postane »umazana«, zato pristanete na akumulatorskem hranjenju vašega sistema, ves čas pa si nekako želite, da bi vam Kuzma, z naskokom največja slovenska blagovna znamka med izdelovalci gramofonov na svetu, izdelal ročico, ki bi vam zapolnila naslednji teden ali dva življenja. Zadevi ni konca. V blaznosti lahko ostanete brez hiše, avtomobila in družine. In brez denarja, tako rekoč na cesti, a z glasbenim sistemom, vrednim nekaj sto tisoč evrov. Ampak tista Bregovičeva Arizona Dream ...

Playboy priporoča

Predvajalnik zgoščenk Meridian 588, 3.300 evrov. Ker je to angleški manufakturni izdelek, znamka pa je vodilna v digitalni tehnologiji (CD).

Ojačevalnik Pathos Logos, 3.300 evrov. Ker je to odličen hibridni, v Italiji oblikovan in zasnovan ojačevalnik s 120 vati moči pri 8 omih.

Zvočniki Sonus Faber Cremona, 6.000 evrov. Ker so to italijanski, ročno izdelani zvočniki (vsak) iz 32 kosov polnega lesa, znani po odličnem zvoku in imidžu kot avtomobili iz Maranella.

Povezovalni kabli Transparent Audio Ultra, 1.100 evrov. Zvočniški kabli Transparent Audio Ultra, 2.700 evrov. Ker so (oboji) fazno prilagojeni strogim Hi-End zahtevam.

Zgoščenka Diana Krall, Love Scenes. Ker je dama odlična sodobna džez pevka s seksipilnim glasom.

Omara za dva elementa Finite Elemente Pagode, 1.200 evrov. Ker je to nemška omarica, ki se tudi sliši dobro.

Celoten sistem: ker bo zadovoljil tudi zelo zahtevnega avdiofila, dober playboy pa bo z njim začel nepozaben večer, ki se lahko konča šele zjutraj.

Sto tisoč evrov!

Tudi Slovenci imamo okus. In denar. Eden takšnih, ki ima oboje, je v enem paketu odnesel (in seveda plačal) za okroglih 100.000 evrov avdio- in videoopreme. Čestitamo mu in mu hkrati odkrito zavidamo! Naš naslov poznate – a nas ne bi enkrat povabili na poslušanje? Pardon – na slišanje?

Vzemi si čas …

Povprečneži so zadovoljni s konfekcijo, zahtevneži gredo v butik. Velja za oblačila, ure, avtomobile, akustiko. Če ste zahtevni, trikrat premislite in petkrat poslušajte, preden boste stisnili denarnico; izkušnje kažejo, da se taki večinoma nezadovoljni vrnejo in začno ponovno z nakupom z ničle.

Butik Vklop priporoča

1. Gramofon Kuzma Stabi S, 1.000 evrov + Kuzma glava, 1.200 evrov

2. Zvočniki Avantgarde Trio 109 dB/W/m, 35.000 evrov

3. Triodni integriran ojačevalnik Viva 2×18 W, 9.000 evrov

4. Interkonekcijski zvočno nevtralni kabli Magnan Silver Bronze, 1.500 evrov

5. Zvočniški zvočno nevtralni kabli Magnan Signature, 1.500 evrov

6. Satchmo Plays King Oliver, 50 evrov

Sestavite, vklopite, uživajte!

Nekaj koristnih povezav

www.avantgardeusa.com

www.electrocompaniet.no

www.atma-sphere.com

www.conrad-johnson.com

www.rotel.com

www.kef.com/index2.html

www.kuzma.net

www.museelectronics.com/kuzma.html

www.magnan.com

www.meridian-audio.com

www.museelectronics.com

www.sonusfaber.com

www.transparentcable.com

www.artigiani.vi.it/vivaaudio

www.pathosacoustics.com

Playboy se je pustil razvajati v butiku Vklop, Parmova 25, Ljubljana, tel. 01 / 23 62 110

TEKST: Vinko Kernc

FOTO: Branko Čeak

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri