Forum: Užitek na travi

  • 25.05.2008

Uživalcev marihuane je v naši deželici veliko. Vedno več. Ste med njimi? Ali ste proti njim? In koliko sploh veste o tej zeli? Izberite svojo stran: Playboy vam predstavlja obe strani te zgodbe!

(Foto: Bor Dobrin)

Osebna izkaznica

  • Ime: indijska konoplja
  • Znana tudi kot: kanabis, latinsko cannabis indica, gandža, trava ...
  • Mamilo je, če: je gojena tako, da vsebuje več kot 0,3 odstotka psihoaktivne substance delta 9-tetrahidrokanabinol, ali krajše, THC. Navadna konoplja, ki se uporablja za industrijsko predelavo, vsebuje le sledi THC in se ne uporablja za mamilo
  • Videz: posušeni cvetovi in listi ženske rastline konoplje
  • Pojavne oblike pri uporabi: najpogosteje kajenje posušenih listov, ročno zvitih v cigareto (džojnt), lahko tudi v manjših pipah ali vodnih pipah (bongih) in vaporizatorjih. Včasih se uživa v pijačah ali v piškotih. Derivat kanabisa, ki se uporablja kot droga, je tudi hašiš oziroma hašiševo olje.
  • Izvor: več držav, predvsem Severna Afrika in Bližnji vzhod, Indija, Evropa (sploh vzhodna)
  • Zgodovina: prvi pisni viri o kanabisu so stari več kot 4000 let, in so iz Kitajske. V njih je cesar Šen Nung zagovarjal njegovo uporabo kot vsestransko zdravilo in pomirjevalo. Iz Kitajske se je kanabis razširil v Indijo, kjer so ga uporabljali predvsem kot zdravilo. Od tam se je rastlina selila v sosednje države, na koncu tudi v Evropo in Ameriko.
  • Pravni status: v Sloveniji, tako kot v večini držav po svetu, je kanabis uvrščen v prvo skupino prepovedanih drog.
  • Razširjenost: komisija za droge pri OZN ocenjuje, da je na svetu 144 milijonov uživalcev kanabisa. Podatki za Slovenijo so pomanjkljivi. Po neuradnih podatkih naj bi marihuano poskusil že vsak deseti Slovenec.

Se bojite marihuane?

Če sta tobak in alkohol dovoljena, zakaj ne bi bila še konoplja? To je najpogostejši argument zagovornikov legalizacije kanabisa. Ameriški eksperiment s prohibicijo alkohola je klavrno propadel. Namesto bolj trezne in zdrave družbe je zaradi ilegalne preprodaje alkohola porasel kriminal. Tobaka še niso poskusili prepovedati, čeprav so škodljive posledice njegove uporabe vedno bolj znane.

Toda zgodba s tobakom je – brez prohibicije – dobila nekoliko srečnejši konec. Čeprav človeštvo očitno nikoli ne bo moglo brez cigaret, pa so nas zdravniki z dokazi o pljučnem raku in drugih zoprnih posledicah bolj učinkovito prestrašili. Število kadilcev tudi zaradi tega počasi pada.

Svareče žuganje prestrašenih mater in grozeča prisotnost predstavnikov državnih organov očitno nista dovolj, da bi v zadevajoči se populaciji vzbujala kakšen poseben strah pred posledicami kajenja marihuane. Denarne kazni ali celo zapor jih ne prestrašijo dovolj. Bomo morda tudi tu bolj verjeli zdravnikom?

Študije o učinkih – pozitivnih in negativnih – uživanja kanabisa med znanstveniki niso najbolj priljubljene. Do nedavnega so povsod po svetu s takimi raziskavami postali sumljivi zgoraj omenjenim državnim organom. Zadnje čase pa so takšne študije dobile zeleno luč tudi v državah, kjer uporabnike marihuane in drugih drog najbolj nadlegujejo. V ZDA, na primer, jih vlada kar naenkrat celo spodbuja. Uvideli so, da ljudje najbolj verjamejo zdravnikom, ko gre za njihove vitalne organe.

Čeprav so danes vedno bolj v ospredju raziskave o medicinskih uporabah marihuane, je bilo dovolj dognanega tudi o bolj neprijetnih posledicah uživanja tega zelišča. Nekaj so jih privrženci marihuane izkusili že sami. Pravijo, da se jim po zadevanju čas kar naenkrat podaljšuje. Ne morejo se spomniti stvari, ki so se zgodile pred nekaj trenutki. Izguba kratkoročnega spomina je lahko tudi trajna. Včasih jih zgrabi panika ali paranoja.

Dejstvo je, da se THC poigra z možgani. Vpliva namreč na sposobnost obdelave naših zaznav. Predel možganov, odgovoren za učenje, spomin in integracijo čutnih zaznav s čustvi, se zaradi vpliva kanabinoidov upočasni. Posledice so različne. Nekateri uživalci marihuane ugotovijo, da izredno dolgo tuhtajo o vsaki malenkosti, ki jo zagledajo, zaslišijo itd. Tisti, ki naenkrat pokadijo ali drugače zaužijejo večje količine konoplje, včasih doživljajo halucinacije. Obstajajo pa tudi resnejše, bolj dolgoročne nevarnosti.

Avstralski raziskovalci so ugotovili, da nekateri redni uživalci pogosteje zbolevajo za depresijo. Dr. George Patton z melbournske Kraljevske otroške bolnišnice pravi, da so za to posebno dovzetne mlade ženske. Pogosta uporaba marihuane lahko izzove napade shizofrenije. To naj bi bilo predvsem pogosto pri tistih, ki so podedovali nagnjenost k tej bolezni. Ironično pa je, da nekateri shizofreniki radi s kanabisom blažijo napade.

V neki kanadski raziskavi, o kateri se je še nedavno veliko govorilo, so znanstveniki ugotovili, da se pri rednih uživalcih kanabisa inteligenčni količnik zmanjša za okrog 4 točke. Pri tistih, ki so uživanje opustili, se je IQ povrnil na staro stopnjo, zato so raziskovalci zaključili, da ne morejo dokazati vpliva na splošno zmanjšanje inteligence.

Poleg možganov je za kanabis dovzetno tudi srce. Pri vseh uživalcih začne hitreje biti. Pri ljudeh, ki so sicer zdravi, to navadno nima posledic, je pa lahko nevarno za srčne bolnike.

Pogosto kajenje marihuane lahko sproži srčni napad pri ljudeh v srednjih letih, ki izpolnjujejo vse druge pogoje za to. Zanimivo je, da do zdaj povezave med marihuano in srčnimi napadi ni bilo. Na bostonskem zdravstvenem centru Beth Israel, kjer so odkrili povezavo, to pojasnjujejo z dejstvom, da se je generacija Flower Power postarala. Nekdanji hipiji kajenja marihuane z leti niso opustili. In zdaj jih boli srce ...

Med preverjenimi učinki so tudi posledice za pljuča. Ravno tako kot pri kajenju tobaka nastaja pri pogostem kajenju marihuane nevarnost pljučnih bolezni. Kašljanje, kronični bronhitis in pogosti prehladi so najbolj razširjeni. Zaradi dolgega zadrževanja dima v pljučih tudi nastajajo anomalije v pljučnih krilih. Te lahko vodijo k raku, nekateri znanstveniki pa opozarjajo tudi na pogosto obolevanje za rakom ust in žrela pri kroničnih kadilcih.

V študiji, ki jo je nedavno izvedla ameriška vlada, so ugotovili, da bodo otroci staršev, ki kadijo ali so kadili marihuano, trikrat verjetneje tudi sami kadili. Vzrok za to naj bi bil impliciten odnos staršev do te droge, pa če o njej govorijo ali ne. Za otroke seveda ni dobro, da kadijo. Poleg vseh očitnih razlogov ni nepomemben tudi ta, da se pri najstnikih, ki kadijo, lahko podaljša puberteta. Ker THC vpliva na hormonski sistem, nekateri zdravniki strašijo tudi z opozarjanjem, da lahko zaradi tega dekletom poženejo dlake, fantom pa zrasejo prsi.

To so le nekatere od zdravstvenih posledic, ki lahko nastanejo ob izredno pogostem kajenju marihuane. Znanstveniki sicer vsak dan odkrivajo nove, tako pozitivne kot negativne posledice uživanja marihuane. Zadnje besede verjetno še ne bodo rekli kaj kmalu. Kaže pa, da ima to zelišče na vsakega človeka drugačen vpliv. Zato po pameti, dokler jo še imate!

Pro-prohibicija

Najpogostejši, bolj ali manj utemeljeni argumenti:

  • Zaradi strahu pred posledicami nekateri, ki bi sicer uživali konopljo, tega ne počno.
  • Če bi bila konoplja legalna, bi jo uporabljalo še več mladih. Ker je škodljiva za njihov razvoj, je bolje, da ni dovoljena. Čeprav je glavni argument nasprotnikov prohibicije, da so prepovedane stvari za otroke še bolj mamljive, obstajajo raziskave, ki to tezo zavračajo.
  • Prepoved konoplje onemogoča njeno oglaševanje v medijih. Tako prodajalci te droge izgubijo enega od načinov umetnega povečevanja povpraševanja.
  • Prepoved konoplje dviguje ceno droge. Ker je draga, se zmanjša povpraševanje po njej.
  • Marihuana je droga in vse droge so slabe, torej mora biti marihuana tako kot druge droge prepovedana. O tobaku in alkoholu pa nič …
  • Če bi bila marihuana legalna, bi se povečalo tudi število drugih zasvojencev, saj je marihuana le prvi korak v hujše odvisnosti. Raziskave tega argumenta ne podpirajo, saj denimo med zasvojenimi s heroinom težko najdemo posameznike, ki ne bi prej tudi kadili, uživali alkohola ipd.

Pro-legalizacija

Ker je kanabis najpogosteje uporabljana prepovedana droga na svetu in ker njegova uporaba narašča, se mnogi zavzemajo za njegovo legalizacijo. Med bolj ali manj utemeljenimi argumenti so najpogostejši tile:

  • Legalizacija omogoča boljši nadzor nad uporabniki mamil, zaradi česar je mogoče lažje preprečevanje škode, ki sicer nastaja pri skriti rabi.
  • Z legalizacijo bi bil možen nadzor nad ponudniki konoplje, s čimer bi bilo omogočeno neke vrste varstvo potrošnika.
  • Legalizirana konoplja bi lahko bila obdavčena in tako dobičkonosna za državo. Kazensko preganjanje njenih uporabnikov je za državo izredno drago.
  • Legalizacija bi olajšala raziskave o resničnih pozitivnih in negativnih učinkih konoplje. Zaradi prohibicije znanstveniki težko dobijo dovoljenja za raziskave.
  • Omogočeno bi bilo gojenje navadne konoplje za industrijsko rabo. Ob prepovedi indijske konoplje države pogosto prepovedo tudi vzgojo navadne konoplje, ker se boje zlorab (gojenje konoplje z višjo vsebnostjo THC pod pretvezo gojenja industrijske konoplje).
  • Škoda za demokracijo: preprodajalci podkupujejo državne uradnike, s čimer nastaja dodatna nepreglednost nad dejavnostmi v zvezi s konopljo.
  • Kriminaliziranje uporabnikov konoplje povzroča družbeno stigmatizacijo, ki največkrat nastaja na podlagi napačnih stereotipov o uporabnikih konoplje.
  • Če alkohol in tobak nista prepovedana, tudi konoplja ne bi smela biti. Po škodljivosti so se te tri droge vsaj primerljive.

Hedonizem počasnosti

Vse se premika zelo počasi. Valovi počasi oblivajo peščeno obalo. Počasi se ziblje mreža, pripeta na dve drevesi, ki se počasi upogibata v vetru.

V njej s počasnim nasmehom ležite vi in počasi premišljate počasne misli.

Ker hitreje pač ne gre. Ste namreč ... recimo na Jamajki, kjer ste že na letališču kupili vrečo posušenih zelenih listov konoplje, spremljevalke največjih hedonistov, ki hočejo dolge trenutke užitka. Tetrahidrokanabinol (THC) se je ob sušenju konopljinih listov nehal pretakati po ožilju rastline in počakal na vas. Da ste ga z malo ognja spet spravili v gibanje, naravnost v pljuča, od koder so ga vedno hitrejši utripi vašega srca poslali vse tja do nožnih palcev. Katerih oblika vas je kar naenkrat popolnoma prevzela.

Sanja svinja kukuruz. Na otok užitkov, kakršen je Jamajka, se ne da kar vsak dan. Toda vsak dan je dosegljiva indijska konoplja, zel, ki jo človeštvo uporablja že od takrat, ko so se avstralo in drugačni pitki postavili na dve nogi. V zadnjem stoletju ali dveh se je tako imenovani razviti svet vedno bolj boji. Je naključje, da je to svet, ki je razvil hitre stroje za izdelovanje vedno hitrejših pripomočkov za vedno hitrejše služenje denarja, in še umetno razdelil čas na tistega za delo in tistega za počivanje? Za počasnost, kakršno povzroča marihuana, v tem svetu ni prostora.

»Marihuana je simbolizirala šibkost in popustljivost liberalne družbe; odgovorna je bila za brezbrižnost najstnikov in njihovo pomanjkanje motivacije,« je ugotovil Eric Schlosser, Američan, ki že dolgo opazuje dogajanje okrog tega počasnost povzročajočega zelišča. To se mu je zapisalo ob razmišljanju o Reaganovi revoluciji v ZDA, državi, ki na svojem denarju zapiše, da zaupa v Boga in zato prepoveduje vse, kar mu ni všečnega.

Takrat, ko je vladal Reagan, je taista družba dokončno pometla z ostanki hipijevskih šestdesetih let in disko sedemdesetih, ko so se ljudje uprli prisiljenemu redu in si hoteli vzeti čas za duhanje rožic. Ko se je v 1980. iz Hollywooda v Belo hišo preselil vedno nabriljantirani Ronald, se je ta nesmisel moral končati. Še liberalci so takrat postali konservativni. Vsi skupaj so podprli novo zakonodajo, ki je vnaprej določala zaporne kazni glede na količino posedovanega mamila.

Pred tem so o kaznih na podlagi vseh okoliščin odločali sodniki, od leta 1986 pa pri tem niso imeli več besede. Ker se je zato izredno povečalo število zapornikov, je državi kmalu začelo primanjkovati denarja zanje. Zato so obstoječo zakonodajo priredili še tako, da so državni represivni organi lahko zasegli vsako lastnino, ki se je je kakorkoli dotaknilo mamilo. Če je policija v neki hiši našla en samcat džojnt, si je lahko prilastila hišo, tudi če lastnik hiše za džojnt ni niti vedel. Nad temi zasegi ni nobenega vladnega nadzora. Policija je medtem v njih našla zlato jamo. Samo med letoma 1985 in 1991 so si tako prislužili milijardo dolarjev in pol. In od takrat vsako leto več.

Američani so znani kot veliki častilci krščanskega Boga, ki je véliki kaznovalec kakršnihkoli užitkov. Največ jih je protestantov, ki so znani po tem, da imajo služenje denarja za Bogu všečno dejavnost. Tako je kanabis, droga hedonistov, seveda čisto zlo že zato, ker povzroča nedejavnost. Očitno so kljub temu našli način, kako iz grešnih dejavnosti potegniti dobiček. Toda uživanja, ki pride iz konoplje, s tem niso zaustavili. Zakaj ljudje s tako predanostjo ljubijo to rastlino?

V nasprotju s tako rekoč vsemi sintetičnimi drogami ne povzroča potovanj (tripov) v domišljijske sfere. Razen občasnih halucinacij, do katerih izjemoma pride zaradi pretiravanja, uživalci predvsem bolj opazijo realnost. Stvari, ki se sicer zdijo obrobne, kar naenkrat dobijo polni pomen. Nenadna upočasnjenost sveta sprošča. Vsaka misel, vonj, okus, zvok je jasno zaznana. Konoplja torej povzroča intenzivnejše zavedanje in ne pobega od resničnosti.

Poleg užitkov ob spremenjenem in upočasnjenem zaznavanju pa ima konoplja tudi druge pozitivne rabe. Tako ali drugače je del vseh tradicionalnih medicin. Že od nekdaj se uporablja za zdravljenje težav s spolnostjo, bolečin, povezanih z »ženskimi zadevami« (menstruacija, porod), lajšanje glavobolov in migren, spodbujanje apetita ...

Vztrajnost bolnikov nekaterih bolezni, ki kljub tveganju zaporne kazni kadijo marihuano, je dala tudi moderni medicini vedeti, da je morda to res tudi zdravilna rastlina. Stranski učinki še niso dokončno raziskani. Raziskovalci se strinjajo le o enem: ob intenzivnem kajenju kanabisa, sploh brez takšnih ali drugačnih filtrov, nastane nevarnost pljučnega raka.

Svet počasi spoznava, da je prohibicija kanabisa neumna. Države, ki ga preganjajo, bi lahko ogromno prihranile (in še več zaslužile), če bi ga legalizirale in obdavčile. Prohibicija ima nekaj malega smisla, če nanjo gledamo z vidika zaščite otrok. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem učinkov kanabisa, najpogosteje razvijejo neke vrste odvisnost od marihuane. Podobna je odvisnosti od tobaka v tem smislu, da otroci kadijo zato, ker to počno tudi njihovi prijatelji. Toda v primerjavi s tobakom ima ta odvisnost prav majcene razsežnosti, ki se s prohibicijo tudi ne zmanjšujejo.

Če se je kanabis med ljudmi obdržal dolga tisočletja, verjetno še dolgo ne bo izginil. Medtem ko je skrb, da vsaj otroci ne bi imeli dostopa do njega, zelo potrebna, pa je skrb za odrasle na tem področju nekoliko pretirana. Tista zdelana primerjava s tobakom in alkoholom ni iz trte izvita. Če nam pustijo, da si s tema dvema uničujemo zdravje, nam malo konoplje res ne bo škodilo.

Policija vas gleda

Konoplja je pri nas uvrščena v I. skupino prepovedanih drog (»rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini«). Leta 1999 je stari jugoslovanski zakon o mamilih nadomestil zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.

Raba kanabisa za osebno rabo je bila že z jugoslovansko zakonodajo dekriminalizirana, in tako ostaja tudi z novim zakonom. To pomeni, da je posedovanje t. i. majhnih količin, ki jih nameravate konzumirati sami, le prekršek in ne zločin. Kaj se vam torej lahko zgodi v Sloveniji, če vas dobijo z marihuano?

Začnimo z najmanjšim zlom – navadno konopljo, ki ima izredno nizko vsebnost THC in se uporablja v industriji. Njeno gojenje je dovoljeno, vendar le s predhodnim dovoljenjem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Če ste raziskovalec in potrebujete konopljo za svoje poskuse, morate o tem obvestiti ministrstvo za zdravje.

Če vas dobijo policisti, ko imate pri sebi kanabis, s katerim se nameravate zadeti, vas bo to predvsem udarilo po denarnici. Ko gre za manjše količine kanabisa, je zakon precej nedoločen. Samo posedovanje droge se kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev ali zaporom do 30 dni. Če imate pri sebi »manjšo količino« droge za osebno rabo, plačate manj (od 10.000 do 50.000 tolarjev ali 5 dni zapora).

Kolikšna je takšna količina, pa nihče ne ve. »Policija nima nikakršnih internih smernic, ki bi določale, kolikšna je količina marihuane, ki jo ima lahko nekdo za lastno uporabo,« pravijo na upravi kriminalistične policije generalne policijske uprave. »Policist je v vsakem primeru posesti marihuane dolžan podati predlog za uvedbo postopka o prekršku sodniku za prekrške, seveda če ne gre za večjo količino oziroma okoliščine, ki utemeljujejo sum storitve kaznivega dejanja po določilih Kazenskega zakonika Republike Slovenije,« še opozarjajo. Torej je od dobre volje policista odvisno, kaj bo naredil z vami, če hodite okrog z marihuano.

Marihuana v cestnem prometu: če policist sumi, da ste za volanom zadeti, vas lahko napoti na strokovni pregled. Zaenkrat je postopek podoben kot pri preverjanju količine alkohola v krvi. Naši policisti pa se od zahodnoevropskih že učijo novih postopkov ugotavljanja zadetosti, ki bodo med drugim vključevali pregled drgeta oči, pregled velikosti zenic in hitri test za droge, ko bo ta na voljo.

Če kanabis gojite in »dajete v promet« brez dovoljenja ministra, boste plačali od enega do 10 milijonov tolarjev kazni.

Prodaja kateregakoli mamila, torej tudi kanabisa, je kaznivo dejanje. Po določilih v prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika se to kaznuje z zaporom od enega do 10 let.

Bomo legalizirali?

Prohibicija kanabisa se je povsod po svetu zgodila skupaj s prepovedjo drugih drog. Seveda so bile ZDA pri tem najbolj zagnane. Leta 1937 so sprejele »Marijuana Tax Act«, in od takrat se zakoni samo zaostrujejo. Ameriška politika do drog je zgrajena na principu »Just Say No«, ki se ga držijo predvsem politiki, ko gre za kakršnekoli predloge o dekriminalizaciji te zeli. Ameriški borci za legalizacijo štejejo za uspeh že to, da je ameriški urad za boj proti drogam končno odobril raziskave o uporabi marihuane v medicinske namene.

Evropa se do 70. let ni veliko razlikovala od Amerike, ko je šlo za marihuano. Šteli so jo za narkotik, zato je bila povsod prepovedana. Vse evropske države, ki so članice OZN, so tudi podpisnice številnih konvencij in deklaracij te organizacije, ki jih zavezujejo k boju proti drogam. V sedemdesetih letih pa se je v Evropi oblikoval nov pristop do drog. Začelo se je na Nizozemskem, kjer od leta 1976 dovoljujejo prodajo kanabisa v specializiranih »kavarnah«, toda le osebam, starejšim od 18 let.

S še danes kontroverzno odločitvijo so želeli to t. i. mehko drogo izločiti s trga s t. i. trdimi drogami. Nizozemski eksperiment je postal turistična atrakcija in sloves zakajenih kavarn se je razširil po vsej Evropi. Ker ti niso prinesli negativnih posledic (po nekaterih podatkih se je število uporabnikov kanabisa celo zmanjšalo), so o podobnih ukrepih začeli razmišljati tudi drugod. V zadnjih nekaj letih pa je več evropskih držav naredilo prve prave korake proti legalizaciji. Najbolj liberalne evropske države, ko gre za politiko do kanabisa, so:

Švica: od letos je legalizirano gojenje, prodaja in uživanje. Zakon mora sicer podpreti še parlament, kar naj bi bila samo formalnost. Če v mislih že načrtujete kadilski izlet pod svobodno švicarsko sonce, boste razočarani: prodaja je dovoljena samo švicarskim državljanom, in sicer povsod, kjer je dovoljena prodaja alkohola in tobaka. Legalna bo samo marihuana, vzgojena v Švici. Izvoz in uvoz je še vedno prepovedan.

Velika Britanija: Od lani uporabnikov kanabisa ne bodo več pošiljali v zapor. Uvrstili so ga namreč v tretjo skupino prepovedanih drog, kjer so na primer steroidi.

Belgija: julija lani je poskusno odobrila uporabo kanabisa za medicinsko rabo. Nekaj dni kasneje podoben zakon sprejela tudi Kanada.

Uporaba marihuane je sicer dekriminalizirana v vseh državah Evropske unije, razen v Grčiji, Franciji, na Finskem in Švedskem.

Pa še en dim za zdravje …

Od nekdaj so jo uporabljali kot zdravilo, zato ne preseneča, da se za njeno omejeno legalizacijo zavzemajo skupine bolnikov po vsem svetu. Za zdaj jim je to uspelo v Kanadi, kjer jo država dovoljuje določenim bolnikom na recept, in v Belgiji, kjer jo delijo v bolnišnicah v okviru raziskav. In kje uživanje marihuane pomaga?

AIDS: bolniki ob zdravljenju pogosto izgubijo tek, zaradi česar velikokrat trpijo za anoreksijo. Mnogo bolnikov trdi, da jim le kanabis povrne voljo do prehranjevanja.

Rak: THC pri bolnikih z rakom zmanjšuje bruhanje in slabost, ki jo povzroča kemoterapija.

Glavkom: kajenje marihuane zmanjšuje pritisk v očesnem zrklu. Vendar lahko tudi zmanjša dotok krvi do vidnega živca, kar pospeši slepoto.

Multipla skleroza: marihuana naj bi zmanjševala bolečine v mišicah in spastičnost.

Epilepsija: pri nekaterih bolnikih preprečuje epileptične napade.

Menstrualne in porodne bolečine: ženske iz različnih kultur si pomagajo z marihuano, ker blaži bolečine ob menstruaciji. Ponekod jo uporabljajo celo med porodom

Pri nas terapevtska uporaba konoplje ni dovoljena. Lahko pa se, z dovoljenjem ministrstva za zdravje, izvajajo raziskovalni poizkusi s kanabisom. Nacionalni program na področju drog 2002–2008 zaenkrat priporoča: »Če se bo marihuana (kanabis) širše uveljavila kot zdravilo za zdravljenje posameznih obolenj, je treba v tej smeri urediti vse zakonske predpise, da ne bo prihajalo do zlorab marihuane (kanabisa), ki jo bo predpisal zdravnik.«

Seks na travi

Nekateri trdijo, da z nekaj dimi izginejo vsi zadržki, zaradi česar sledi fenomenalen seks. Kakšen moški vam bo zaničljivo zamahnil ob omembi Viagre – malo trave menda poskrbi za tako rekoč večne erekcije. Pogosta ugotovitev je tudi, da so orgazmi daljši in slajši. Toda ne za vse. Nekateri se zeli še dotaknejo ne, ko se ponudi priložnost za posteljno akrobatiko. Zaradi marihuane padejo v tako globoka meditativna razpoloženja, da ob omembi seksa začnejo na veliko tuhtati o njegovem smislu. To pa mednožnega korenjaka ne pripravi do premagovanja gravitacije!

Znanstvenikov, ki poskušajo razložiti učinke kanabisa na spolnost, je po svetu zelo malo. Toda kaže, da se vsi strinjajo predvsem o tem, da ni splošnega učinka. Kako se bo naše telo odzvalo, je predvsem odvisno od tega, kakšna oseba smo, ali vsaj od našega razpoloženja. Če ste torej nekoliko paranoični, preden kadite, bo takšna tudi vaša travna omamljenost. Če se zakadite zato, da bi ovrgli zadržke in se nebrzdano ljubili, vam bo tudi to uspelo. Zadrti znanstveniki pa niso verjeli, da so orgazmi pod vplivom kanabisa daljši.

V neki študiji so na prostovoljce pritrdili elektrode, ki so merile dolžino njihovih orgazmov pred kajenjem marihuane in po njem. Čeprav so poskusni zajčki trdili, da so imeli po kajenju daljše in intenzivnejše orgazme, elektrode niso pokazale razlike. (Daljše orgazme bi verjetno lahko razložili tudi brez elektrod: znano je, da kajenje kanabisa upočasni dojemanje časa.)

Na Baylor College of Medicine v Teksasu profesorji trdijo, da so dokazali pozitiven učinek kanabisa na spolnost žensk. Ko so samice podgan omamili s tetrahidrokanabinolom (THC), so te postale opazno bolj zagrete za seks. Kaže, da interakcija THC z ženskim spolnim hormonom progesteronom in dopaminom, snovjo, ki olajša prenos signalov med nevroni, v ženskah povzroča eksplozivno kombinacijo.

Kaj pa moški? Na žalost znanstveniki ne obetajo nič dobrega. Izkazalo se je, da na vas kanabis deluje ... hm, pomanjševalno. Zmanjša število spermijev, količino testosterona, po nekaterih podatkih pa naj bi celo krčil moda. Preden za vedno naredite križ nad tako nevarno rastlino, malo tolažbe iz novejših študij: če ste že prilezli iz pubertete, pravzaprav ni razloga za strah. Tisto o zmanjševanju števila spermijev pa menda drži tudi po puberteti, toda samo v obdobjih, ko moški veliko kadijo. Če prenehajo, se število malih belih dirkačev hitro obnovi!

Če se vaši dragi kadilska razvada ne zdi primerna, lahko poskusite z alternativnimi oblikami uživanja marihuane. Predstavljamo vam tri nenavadne recepte, ki bodo vaše kulinarične sposobnosti še oplemenitili.

  • Med
Vzemite kakovosten, najbolje hojin med. V kozarec za vlaganje natresite konopljine posušene vršičke do tretjine višine kozarca. Med segrejte do največ 70 stopinj in počasi napolnite kozarec do vrha. Počakajte, da se ohladi, nato kozarec tesno zaprite. Najbolje bo, da pokrov zapečatite z voskom. Postavite na suh in temen prostor. Kozarec obračajte na glavo vsakih 14 dni in po pol leta je med narejen. Med je primeren za polnjenje kolačkov ali palačink, lahko pa ga jemo tudi samega ali kot dodatek čaju.

  • Oljčno olje
Hladno stiskano ekstra deviško oljčno olje pretočimo v glinen vrč, ki smo ga predhodno napolnili z vršički konoplje. Na liter olja damo približno 25 gramov trave in posodo nepredušno zapremo. Olje hranimo v vrču ali posodi vsaj tri mesece, preden je primerno za uporabo. Ni treba posebej poudariti, da je kakovost predvsem odvisna od kakovosti trave. Olje uporabimo za solate, pečenje, posebno pa tekne z malo drobnjaka in soli na koščku domačega kruha.

  • Zeliščni sir
Pripravimo sveže, še ne posušene konopljine vršičke in jih na drobno sesekljamo. Pazimo, da je rastlina neoplojena. Na 125 gramov sira damo 3 grame vršičkov. Vršičke umešamo v topljen sir za mazanje in dobro premešamo. Z mešanico nato napolnimo posodo ali kalup tako, da je na vrhu še malo prostora. Čez zeliščni sir nato polijemo nekaj oljčnega olja in tesno zapremo. Po treh dneh je zeliščni sir pripravljen za uživanje. Zeliščni sir porabimo do datuma, ki je označen na embalaži sira. Lahko ga jemo samega ali pa umešamo v omake, vendar ga je treba uživati zmerno. Najbolje ga je servirati na popečenem toastu. Zraven se odlično poda tudi ohlajena penina.

Izpoved petdesetletnice: mami je za!

Nekaterim se nam je trav'ca, marihuanca, johanca ali karkoli že je in še bo lepo vpletla v mladostna leta. Polnila je filme, glasbo in vsakdanjost s prijaznimi obredi lepljenja rizel in cefranja platnic zvezkov za filtre džojntov, ki so bili za zdajšnje čase nesramno orjaški in štorasti. Poleg tega je imel izdelek, zlasti če so ga zvile nevešče roke, tendenco stresanja ogorkov po kurjaču in pomočnikih v krogu. Toda družabnost v slogu vitezov okrogle mize je odtehtala tovrstne nevšečnosti.

Ne privatiziraj džojnta, prijatelj, so peli Fraternity of Man v bibličnem Easy Riderju, medtem ko je bila Nicholsonova izgubljena dušica pod vodstvom Dennisa Hopperja in Petra Fonde deležna socializacije tretje vrste. Komad je bil zakon, grleno zveneči refren roll another one pa zapoved dneva. Še eno z Janezovega balkona! Mogoče je malce presuha ali pa je vsebnost semen prevelika. Pokajo kot petarde na božični večer.

Doma pridelana, zastonj, ekonomična. Z vidika tržnega gospodarstva seveda čista zguba, kar pa je konec koncev tudi njen namen. Vržeš nekaj semen v zavetrn, sončen kot vrta, če je v času mlade rasti suša, malce zalivaš, pa raste ... Kot konoplja, kaj pa drugega! Seme zla, seme omame? Nič bolj kot prepovedani sad v rajskem vrtu, s katerim je kača zapeljala Evo, Eva pa Adama. Beg pred življenjem? Dajte no, kdor hoče življenju ubežati, ne vzame trav'ce v svojo popotno torbo. Telesna izkušnja?

Prijetna, če si zakajanje po krogu ali dveh zaključil in se raje ljubil s svojo drago. Počasi, z vso pozornostjo. Manj prijetna, če si nadaljeval v nedogled, dokler se ti ni želodček uprl in si se svinjsko skozlal. Bogu (in travi) čast in slava, da dneva potem ni zaznamoval glavobol. Razsvetljenje? Pazljivo preberi prejšnje povedi, pa ti bo vse jasno. Sicer pojdi k okulistu. Velik denar? Nak, nič ne bo iz tega. Ker ji je šlo zares za nohte, mu je bila vdova Grace (Reševanje vdove Grace) morda najbliže.

A je raje zakadila vso sosesko in spokorila v pravičnika onega, ki je služil z nečim drugim. Obstojnost? V smislu trajanja zalog je kratka, kot sopotnica skozi življenje pa zna biti kar vztrajna. Ker se ni začela z Easy Riderjem in se z vdovo Grace še zdaleč ni končala. Le še zapišejo jo naj v tiste pravne katekizme, da bo beseda končno meso postala!

Venček (ne)naključno izbranih filmskih highs & lows travnatih poljan:

  • Goli v sedlu (Easy Rider), 1969 – kadijo in iščejo Ameriko, ki je ni
  • Vod smrti (Platoon), 1986 – kadijo, da bi laže ubijali in umirali
  • Prava stvar (True Romance), 1993 – zakajeni Brad Pitt v svoji najkrajši vlogi
  • Homegrown, 1998 – gojijo jo po biometodi
  • Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki (Lock, Stock and Two Smokin' Barrells), 1998 – gojijo jo po vrtnarski metodi
  • Lepota po ameriško (American Beauty), 1999 – Kevin kadi, kvihta in peca najstnico
  • Snif (Blow), 2000 – trava kot uvertura v kokainski konec
  • Reševanje vdove Grace (Saving Grace), 2000 – goji jo po znanstveni metodi
  • Sladke sanje (SLO), 2001 – goji, kadi in zapusti jo najboljšemu prijatelju

TEKST: Tinca Štokojnik

FOTO: Bor Dobrin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri