Forum: Safari z(a) novim nosom

  • 26.09.2007

Zdravstveni turizem je lahko zelo bizaren – sedeš na letalo, odletiš v zdravstveno kliniko na drugi konec sveta in po posegu okrevaš ob pogledu na leve.

(Foto: Goya)

Vsaj tako ga reklamira prvo neodvisno južnoafriško podjetje za zdravstveni turizem z nepresenetljivim imenom Surgeon&Safari. Znate torej, ko potujete, tujo deželo občutiti na lastni koži? Najbolj neposredno vam to zdaj omogoča zdravstveni turizem.

Privoščite si nepozabne počitnice, pri tem pa poskrbite za doživetje, ki bo le vaše: kaj bi raje, nov nos ali novo ledvico?

Umazane lepe stvari

Ob razmišljanju o zdravstvenem turizmu pomislim na londonski hotel visoke kategorije. Uglajenost, razkošnost, prijaznost – hotel ponuja vse, kar zasoljene cene gostom zagotav­ljajo. A ena izmed sob ima posebno funkcijo: na prvi pogled navadna postelja, na drugi umazana s krvjo žrtve, afriškega priseljenca. Ravnokar je namreč za nekaj drobiža ‘daroval’ organ. Gre sicer ‘le’ za filmski prizor, režiser Stephen Frears ga je posnel pred petimi leti,

a zadeva je daleč od fikcije. Besedna zveza transplantni turizem se je ustalila, postala je veja zdravstvenega turizma, in to zaradi črnega trga prav vitalna!

Na spletu je mogoče najti strašljive zgodbe, kot je tista o indijski 'vasi ledvic', kjer uslužnost domačinov presega pijačo ali jedačo, saj vam za pičlih 800 ameriških dolarjev dajo za na pot še del sebe. Na črnem trgu se med drugim trguje tudi z organi ubitih kitajskih zapornikov; Amnesty international ocenjuje, da je na leto ubitih približno 6000 kitajskih političnih zapornikov, ki, kot pove dolgoletni direktor te organizacije William Schultz, »predstavljajo 90 odstotkov transplantacij ledvic«.

Da je črni trg z organi umrlih cvetel tudi pri nas, s članstvom v organizaciji Eurotransplant leta 1999 pa je 'potihnil', nam je povedal vir, ki želi ostati neimenovan. Praktično nepredstavljiva pa se zdi zgodba 20-letnega nemškega državljana, ki je kar na spletu ponujal svojo ledvico, za kar ga je nemško sodišče v Homburgu obsodilo na sto dni javnega dela.

Kaj je vzrok tovrstnim ponudbam, priča usoda Fernanda, ilegalnega priseljenca iz Bolivije, ki je za špansko televizijo razkril svojo usodo: »Rad bi prodal ledvico. Revščina te pripravi do vsega. Nimam denarja. Imam družino in ta potrebuje denar, zato želim to storiti zanje, ne zase. Neki možakar mi je za ledvico ponudil 60 tisoč evrov in okrevanje v Španiji.«

Klikni za zdravnika

Le en klik vas lahko odreši slovenskih čakalnih vrst in tečnih medicinskih sester. V udobju svojega doma si lahko zagotovite najboljše zdravstvene usluge. Ne verjamete? Le malce morate pobrskati po spletu, pa boste naleteli na nešteto ponudnikov, ki vas želijo omrežiti z biografijami zdravnikov, s fotografijami klinik, ki so videti kot hoteli, z obljubo, da se boste pri njih počutili kot doma. Libanonski ponudnik K&M International vam na svoji spletni strani celo zagotavlja, da se bodo z vami pogovarjali v vašem jeziku.

‘Prvorazredna zdravstvena oskrba po tretjerazrednih cenah’ je moto zdravstvenega turizma, zato dejavnost cveti v manj razvitih deželah oziroma v deželah v razvoju, razvite pa odpirajo zdravstvenoturistične agencije, da bi vam pomagale pri odločitvi.

Ameriška PlanetHospital poleg telekonference z izbranim tujim zdravnikom celo ponuja, da se domači zdravnik s turistom pacientom odpelje na drug konec sveta (v nasprotnem primeru pacienta po pristanku letala v terminalu že čaka 'menedžer', prejme pa tudi mobilni telefon), britanska Medical Tourist Co. pa vas denimo v obrazcu mami z zagotovilom, da vam uredijo polet, nastanitev in celoten počitniškookrevalni paket.

Indija Koromandija

Daljni vzhod je za daljni (in ne tako daljni) zahod obljubljena dežela. Avtorjev knjige Hospitality 2010: The Future of Hospitality and Travel poplava zdravstvenih turistov ne preseneča, saj, kot pravi eden izmed njih, Marvin Cetron, so azijske bolnišnice in klinike med najboljšimi na svetu, večina tamkajšnjih zdravnikov pa se specializira v najpomembnejših zdravstvenih centrih v ZDA in Evropi.

V Indiji, na primer, opravijo 15 tisoč operacij srca na leto in smrtnost je 0,8-odstotna, kar je za več kot polovico manj kot na najboljših klinikah v ZDA. Zelo zanimiv je še en podatek: Indija in Tajska imata zaradi ‘zdravstvenega turizma’ vsako leto za kar 30 odstotkov pacientov več! Tajska še vedno velja za zdravstvenoturistično letovišče številka 1, Indija pa se ji zavidljivo približuje.

Če boste kdaj razmišljali o 'zdrav­stvenem obisku' v teh dveh deželah, si velja zapomniti dve imeni: Apollo Hospital Enterprises in Bumrungrad Hospital. Prva velja za največjo 'bolnišnično' skupino v Indiji in tretjo na svetu (ima kar 46 bolnišnic v treh državah), tajska Bumrungrad pa za pravcato kliniko ‘združenih narodov’; njen direktor se pohvali, da so imeli lani 55 tisoč tujih pacientov, 83 odstotkov pa jih je želelo nekozmetične posege.

Tajske klinike so namreč, kot poudarja Marvin Cetron, privlačne prav zaradi plastičnih in kozmetičnih operacij. Tako je Bangkok Phuket Hospital na prvem mestu pri operacijah zamenjave spola, tovrstna operacija pa je med desetimi najbolj iskanimi zdravstvenimi storitvami na Tajskem. Pacientka iz ameriške zvezne države Oregon, ki si je privoščila ‘nov videz' (in seveda še ponujeni turistični paket), ni mogla prehvaliti podobe klinike: nočejo dajati vtisa, da so bolnišnica, ampak hotel, zato imajo v stavbi restavracije, butike ... V Bumrungradu se, recimo, lahko razvajate celo v McDonald'su!

A bitka za prevlado na divjem vzhodu se šele začenja, saj bodo nasproti Indiji in Tajski kmalu stali Združeni arabski emirati. Verjetno ste že ugotovili, na katero mesto največ stavijo: ja, v Dubaju naj bi do leta 2010 odprli Dubai Healthcare City, največ­jo mednarodno kliniko med Evropo in jugovzhodno Azijo, ki naj bi postala tudi najprestižnejša. Ker gre za Dubaj, je o tem le malo dvoma.

Konkurenca je torej vedno večja, zato je inovativno razmišljanje bistvenega pomena: velika uspešnica v Indiji tako denimo postaja zdravljenje v monsunskem obdobju – zrak je menda v tem času tako zelo čist, da odpre pore in blagodejno vpliva tudi na vse druge dele vašega telesa. Ja, zdravstveni turizem prehaja že v ekofazo.

Nasmešek, prosim!

Tudi v Sloveniji lahko govorimo o inovativnem razmišljanju na področ­ju zdravstvenega turizma: podjetje Postojnska jama si je omislilo speleoterapijo, tj. način aktivnega (hoja, telesne vaje) ali pasivnega (sedenje, ležanje) zdravljenja v podzemnem okolju. Tovrstne usluge nameravajo tržiti v Otoški jami, ki je povezana s Postojnsko. Naša najbolj obiskana jama bo tako pridobila še več ‘jamarjev’ ...

Kar se Slovenije tiče, lahko v splošnem prej kot o zdravstvenem govorimo o zdraviliškem turizmu, saj so zdravilišča pri nas tudi marketinško usmerjena in tako s posebnimi ponudbami privabljajo veliko tujcev. Kot je povedal predstavnik skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Rudi Rumbak, je analiza iz leta 2004 pokazala, da devet odstotkov tujcev prihaja v naša zdravilišča zaradi rehabilitacije, 34 odstotkov zaradi ohranjanja zdravja in 52 odstotkov zaradi sprostitve.

»Vendar je tudi sprostitev delno vezana na zdrav­stvene storitve, saj lahko na primer masažo smatramo kot zdravstveno storitev in hkrati tudi kot sprostitev, kopanje v zdravilni termalni vodi kot sprostitev ali pa odpravljanje kroničnih bolezenskih težav in podobno. Lahko bi rekli, da je meja med zdrav­stveno in sprostitveno dejavnostjo v zdraviliščih v zadnjih letih precej zabrisana, saj se tudi zdravstveni turizem ‘trži’ kot turistične storitve.«

Posebej moramo omeniti eno izmed zdravilišč, kjer že dobro leto ponujajo novo turistično storitev. BK Studio za dentalne usluge je prvi v Sloveniji, ki zelo neposredno povezuje zobozdravstvo s turizmom: »V prvovrstnem okolju Naravnega parka term 3000 lahko našim strankam ponudimo tudi sprostitvene turistične dejavnosti, ki negovanju zdravja dodajajo še prepotrebno skrb za duha.« Največ njihovih strank je Avstrijcev (ti se sicer odločajo tudi za kako drugo obmejno zasebno kliniko), pa tudi Nemcev, Švicarjev in Angležev.

Plastik Fantastik

Pa Slovenci sledimo ‘nizkocenovnim ponudnikom’ zdravstvenih storitev? Prav nizke cene med drugim privabljajo tujce denimo v Lepotno kliniko Fabjan, kot pove dr. Marjan Fabjan: »Cene posegov so nižje za 30 do 50 odstotkov v primerjavi s tujino, tujci – Italijani, Nemci, Švicarji, Angleži – pa največ povprašujejo po povečanju dojk, liposukciji telesa, botoxu in liftingu obraza.«

Ta poseg je priljubljen zlasti pri Angležih, ki jih, po pisanju Guardiana sodeč, pri zdravstvenem turizmu mika predvsem Argentina (kar ne preseneča, saj celotna Južna Amerika velja za poceni ponudnika 'plastičnih' uslug). Vsak 30. prebivalec Argentine je že 'podlegel' plastičnim korekturam in mreža plastičnega turizma je zelo dobro razvejena.

Zdravstvenega turista, ki se na primer odloči za kliniko Plenitas, pričakajo na letališču, mu uredijo prenočišče, organizirajo srečanje s kirurgom, s pacientom pa ostanejo v stiku tudi po odhodu. Če se boste torej odločili za povečanje penisa, boste zanj odšteli 1330 angleških funtov, za to pa dobili tudi bivanje v hotelu, prevoz z letališča in turistične nasvete. No, verjetno boste malce teže izkusili prvo argentinsko turistično atrakcijo – plesanje tanga.

Slovenski turist

Pa Slovenci? Potujemo po svetu v iskanju cenejših zdravstvenih uslug? Znano je, da Madžarska ostaja privlačna zaradi dentalnega turizma, Hrvaška pa zaradi 'plastičnega', a o statističnih podatkih ne moremo govoriti. Obstajajo le posamezna pričevanja in skope informacije o primerih, ko je šlo kaj narobe.

Ja, tudi slovenski zdravstveni turisti so bili žrtve zdrav­stvenega turizma, in sicer v vzhodnih deželah, kot nam je povedala direktorica zavoda Slovenia Transplant, primarij Danica Avsec Letonja: »Pri transplantacijski dejavnosti v Sloveniji se srečujemo z zdravstvenim turizmom le, ko naši ljudje potujejo v eksotične države z namenom zdravljenja.

Kot nam je znano, je bilo nekaj takšnih poskusov zdravljenja s transplantacijo ledvic. Ledvice so bile pridobljene od živih darovalcev, in sicer v različnih daljnovzhodnih državah, celo tja do Filipinov. V bistvu poznamo le tiste zgodbe, ki so se končale z zapleti ali celo s smrtjo, saj so takšni bolniki poiskali pomoč v našem zdravstvenem sistemu. Res je tudi, da so se nekateri pred potovanjem in posegom posvetovali pri nas, in prav vsem je bilo takšno potovanje odsvetovano. V zadnjem času je verjetno takšnih potovanj manj, saj v zadnjih dveh letih ni podatkov o zapletih.«

Reklamacija, prosim!

Kakšno doživetje je bila antična Epidavrija, ki je vabila Sredozemce kot zdravstvenodopustniški raj, ali kakšno so bile terme od Nemčije do Nila, v katerih so se od 18. stoletja sproščali premožnejši sloji, ostaja enigma, gotovo pa zdravstveni turizem tretjega tisočletja pomeni veliko odgovornost. Pri malomarnosti, napačni diagnozi ali nesposobnosti nekega zdravnika lahko pravo ali zavarovalnice hitro odpovejo.

Zato na številnih spletnih straneh, ena takih je healthmedicaltourism.org, opozarjajo, da večina ‘ponudnikov’ ne deluje v okviru mednarodnih standardov in da zdravstveni zapleti pogosto niso pravno dokazljivi. Račun, prosim, je takrat edino, kar boste kot pacient dobili. Zato na tovrstnih straneh učijo svoje obiskovalce, kako z glavo po novo oprsje, ledvico ali zob. Če torej recimo letite z Wizzairom in med letom odprete njihovo brošuro, ne kličite takoj številk, ki reklamirajo klinike v Romuniji, na Poljskem ali na Madžarskem. Preverite!

Če skratka zaupate informacijam na spletu, si le privoščite zdravstvene počitnice, a še enkrat – preverite kliniko, kamor se boste podali, saj je navdušenih pacientov prav toliko kot ogorčenih! Zdravstveni turizem ni nujno tudi zdrav turizem!

Tekst: Špela Kožar

Fotomontaža: Goya

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri