Ko ti pride prezgodaj

  • 31.03.2011

Zgodba para iz te zgodbe bi se kaj lahko zgodila tako v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu kot v Trstu, Firencah, Parizu, Londonu ali Moskvi. Vendar je umeščena v New York na oni strani velike luže, saj se je tam ne nazadnje rodila tudi razvpita viagra …

(Foto: Yuko Shimizu)

Susan in Brendan sta se kak mesec dobivala v manjšem ameriškem mestu, nakar sta se odločila, da bosta skupaj preživela konec tedna v New Yorku. Susan ni bila docela zagreta za Brendana, vendar mu je s skrivnimi srečanji po pisarnah in z občasnim minutnim seksom na kopircu uspevalo ohranjati njeno zanimanje. Ko sta izpraznila prtljago in se namestila v razvpitem hotelu na Lower East Sidu, je vznemirjenje, ki se je kopičilo med štiriurno vožnjo, izbruhnilo na dan.

Par se je vrgel na posteljo z vso zagretostjo, ki spremlja sveže razmerje. Toda tako pričakovani seks je bil mimo v dveh minutah, še preden se je Susan sploh lahko
dobro vzburila. »Kaj, jebenti, pa je s tabo?« je vprašala, potem ko se je Brendan zvalil z nje. Najmanj petič se je namreč zgodilo, da je Brendan ejakuliral veliko prej, kot bi ugajalo Susan, in čeprav ji je vsakič naklonil spodobno ustno obravnavo, je bilo njenega potrpljenja konec. Da bi se izognil nadaljnjemu zasliševanju, se je Brendan umak­nil na hodnik in si privoščil cigareto.

Je z Brendanom kaj narobe? Odvisno od tega, koga vprašate. Morda je obet oddiha, nabitega s seksom, v njem vzbudil zaskrbljenost, ki se je pokazala v obliki spolne težave? Ali pa ima Brendan nema­ra genetsko predispozicijo za nizek ejakulacijski prag, torej skrajno občutljiv penis, ki mu dovoljuje samo nekajminutni seks? Morda pa bi bilo treba za to kriviti slap dopamina, serotonina, oksitocina in drugih nevrokemikalij? Nekateri bi menili, da je Brendanova hitra ejakulacija povezana s pogostnostjo masturbiranja ali pa ima morda korenine v njegovih pubertetniških spolnih izkušnjah. Seveda je tu še mož­nost, da ni z Brendanom sploh nič narobe, da se Susanina pričakovanja preprosto ne ujemajo z njegovo veliko nagnjenostjo h kratko­trajnemu seksu.

Susanino vprašanje, kaj, jebenti, je narobe z njim, je zarezalo v Brendana in njunih srečanj je bilo kmalu zatem konec. Moške s hitro ejakulacijo skrbi, da jih bodo partnerice zapustile, to pa pomeni dodatno bojazen, ki stanje le še poslabša.

Seks je nadvse variabilna reč. V okviru raziskave iz leta 2005, objavljene v The Journal of Sexual Medicine, so znanstveniki vzeli v roke štoparico in merili intravaginalno latenco oziroma čas, ki mine od začetka spolnega odnosa do ejakulacije. Raziskava je vzela pod drobnogled 500 parov in razkrila, da je povprečni čas 5,4 minute. Vzdržljivost moških – obravnavali so pare iz ZDA, Velike Britanije, Turčije, Španije in Nizozemske – je segala od manj kot minute do 45 minut. Vsaka država je imela drugačno povprečje, pri čemer je Turkom prišlo najhitreje, v 3,7 minute. Kondomi niso imeli nikakršnega vpliva na povprečni čas, obrezanost pa je prinesla statistično nepomem­bno prednost. Druga raziskava, ki jo je istega leta objavila ista revija, opravljena pa je bila na vzorcu 1380 ameriških moških, ki naj ne bi imeli težav z ejakulacijo, je govorila o povprečnem času 7,5 minute. V raziskavo so vključili tudi 207 moških, za katere je veljalo, da trpijo za prezgodnjo ejakulacijo in ki so zbili povprečje za 1,8 minute.

Prezgodnja ejakulacija je izraz, za kate­rega je slišal že vsakdo, le redki pa ga zmorejo opredeliti kaj natančneje kot z besedami 'tipu prezgodaj pride'. Nad tem vprašanjem visi tabu. Večina pogovorov ga od­pravi s kvantaško frazo, sicer pa se pojav­lja le še v zapleteni medicinski literaturi. Bodimo pošteni, pred ME (motnjo ejakulacije) smo imeli opraviti z impotenco, ki tudi ni bila priljubljena tema pogovora.

Določanje, kaj pravzaprav opredeljuje to motnjo, je bilo v zadnjem času predmet vse številnejših razprav. Je to nezmožnost vztrajati dlje od določenega časa? Je to ne­zmož­nost nadzora nad ejakulacijo?

To osredotočenost na oblikovanje univerzalne definicije prezgodnje ejakulacije deloma poganja interes farmacevtske industrije po prodaji zdravil, ki bi moškim pomagala do večje vzdržljivosti. Dapoksetin dravilo proti prezgodnji ejakulaciji, ki ga proizvaja korporacija Johnson & Johnson, je pod tržnim imenom priligy odobreno v peščici tujih držav. Zdravilo, ki ga je FDA leta 2005 zavrnila, za trikrat podaljša čas do ejakulacije, 60-miligramski odmerek pa je treba vzeti kako uro pred seksom. Dapoksetin je selektivni inhibitor privzema serotonina (SSRI), tako kot, denimo, antidepresiva prozac in paxil.

Dobro znani neželeni učinek večine SSRI je zapoznela ejakulacija, zaradi česar jih številni zdravniki predpisujejo moškim, ki bi radi dosegli kak poriv več. Uporabljanje neželenih učinkov zdravila za zdravljenje stanja, za katerega ni odobreno, ni ravno idealno, vendar za zdaj za to motnjo ni zdravila, ki bi ga odobrila FDA.

Shionogi je japonsko farmacevtsko podjetje s sedežem v Osaki. Nedavno je kon­čalo tretjo fazo raziskave (zadnja in naj­obširnejša stopnja testiranja, med katero zdravilo primerjajo z drugimi oblikami zdrav­ljenja) preizkusne snovi, znane kot PSD502. Gre za kombinacijo lokalnih anestetikov lidokaina in prilokaina, ki jo moški nekaj minut pred seksom razprši po glavici penisa. Raziskava, ki so jo opravili na približ­no tisoč moških, je pokazala, da so ob pomoči tega zdravila 'točko brez vrnitve' v povprečju podaljšali za 0,6 do 3,3 minute. Uporaba sredstev za desenzibilizacijo na spodnjih predelih ni nikakršna novost, toda večinoma gre za kreme. Vtiranje kreme v penis moškega, ki poskuša čim poz­neje doseči erekcijo, pa ni ravno priporoč­ljivo … Dr. Donald Manning, vodja medicinskega oddelka podjetja Shionogi, pravi, da uporaba pršila zmanjša občutljivost penisa, ne da bi hkrati povzročila otrplost uda – kar vselej pride prav, če v seksu želiš tudi uživati – saj sta o njegovi otrplosti poročala manj kot dva odstotka moških.

Interes farmacevtske industrije, da bi služila na ogromnem trgu 'prezgodnjih ejakulatorjev', ni edini dejavnik, ki se skriva za razpravami o tem, kako opredeliti to motnjo. V pripravi je peta revidirana izdaja referen­čnega besedila Ameriškega psihiatričnega združenja, Diagnostični in statistični priročnik o duševnih motnjah (DSM). Nekateri so namreč kritizirali njegovo zdajšnjo opredelitev prezgodnje ejakulacije, češ da je preveč subjektivna. Po četrti izdaji DSM simptomi prezgodnje ejakulacije (PE) obsegajo »ejakulacijo ob minimalni seksualni stimulaciji, do katere pride pred penetracijo ali med njo oziroma tik po njej ter prej, kot si oseba želi«.

Dr. Robert Taylor Segraves, profesor psihiatrije na Univerzi Case Western Reserve in član recenzentskega odbora DSM, meni, da je ta definicija tako meglena, da bi lahko to diagnozo dobil skoraj vsak moški. Nekatere študije za moške s prezgodnjo ejakulacijo označujejo vse, ki ne vzdržijo precej več kot pet minut. »Takšna opredelitev je nesmiselna,« pravi Segraves, »potrebujemo preciznejšo.«

Osnutek nove izdaje DSM priporoča opustitev besede prezgodnja in preimenovanje stanja v zgodnjo ejakulacijo. Donald Segraves in Michael Perelman, psiholog z Manhattna, ki je tudi predsednik združenja za terapijo in raziskovanje spolnih motenj, se strinjata, da ima beseda prezgodnja slabšalni prizvok. Toda Perelman, ki je hkrati konzultant farmacevtskih podjetij, napoveduje, da bo v prihodnosti to stanje veliko verjetneje znano kot PE, tako kot je zdaj erektilna disfunkcija znana pod kratico ED.

Pred nekaj leti je farmacevtsko podjet­je Plethora Solution s sedežem v Veliki Britaniji Mednarodnemu združenju za spolno medicino (ISSM) podelilo neomejeno štipendijo, v zameno pa naj bi združenje oblikovalo definicijo te motnje. Ekipa 21 vodilnih strokovnjakov s področij, ki segajo od psihiatrije do nevrologije, se je leta 2007 sestala v Amsterdamu, kjer naj bi pripravili osnutek diagnostike za moške, ki prehitro ejakulirajo. Potem ko so se poglobili v podatke, so prišli na dan s tem, kar zdaj velja za zlati standard ­tovrstnih definicij. Definicija ISSM to motnjo opredeljuje kot »ejakulacijo, ki vedno ali skoraj vedno nastopi pred ali v okviru približno ene minute vaginalne penetracije«, in ne zgolj prej, kot bi si človek želel.

Podobno kot DSM tudi ISSM upošteva obremenitev, ki jo PE pomeni za moškega, njegovo partnerico in za njuno razmerje. Toda meja, postavljena pri eni minuti, kvantitativna in natančna, je tisto, kar utegne biti ključno za to, da bo naš receptov lačni narod prišel do zdravil za PE.

Odločitev podjetja Plethora Solutions, da ISSM podeli štipendijo za oblikovanje definicije, ni bila zgolj gesta dobre volje. Prav Plethora je namreč razvila že omenjeno pršilo PSD502 za preložitev ejakulacije, licenco zanj pa je dobilo podjetje Sciele Pharma, ki ga je pozneje prevzelo podjetje Shionogi. Če bo Shionogi postalo prvo podjetje z zdravilom proti prezgodnji ejakulaciji, ki bo dobilo odobritev FDA, si lahko Plethora obeta ogromne dobičke iz naslova licen­čnine. Manning, vodja medicinskega oddelka pri Plethori, pravi, da je podjetje v podatkih, ki jih je zbralo, upoštevalo enominutno mejo, vendar pa tudi druge vidike. Pravzaprav podatki te raziskave kažejo, da so moški, ki so jemali to zdravilo, znatno bolje nadzirali ejakulacijo kot tisti, ki so prejemali placebo.

Shionogi in J&J – ta analizira lastne podatke o dapoksetinu za potrebe vnovične vloge za odobritev FDA – nista edina pro­izvajalca zdravil, ki upata, da bosta prva odklenila vrata tega trga. Sarah Terry, predsednica podjetja za oskrbovanje s podatki Life Science Analystics, trdi, da je v igri kakih 20 podjetij. Eno od teh je GlaxoSmithKline, ki razvija dve zdravili: prvo naj bi zaviralo oksitocin, drugo pa je SSRI. Obe sta v drugi fazi testiranja, v kateri znanstveniki ugotavljajo, ali je zdravilo dejansko povezano s terapevtskim učinkom.

Prezgodnja ejakulacija je privlačna za proizvajalce zdravil, saj pomeni popolnoma nov trg v času, ko si morajo odpreti novo pipico za dotok denarja. Farmacevtski lobi poskuša priti do novih patentov, podjetja,
ki proizvajajo generike, pa so pripravljena zgrabiti priložnost ter vreči na trg cenejše različice lipitora in viagre, ki jima leta 2011 in 2012 poteče patent. Sarah Terry pravi, da bo med letoma 2008 in 2014 potekel patent zdravilom v vrednosti 113 milijard ameriških dolarjev.

Potencial zdravila proti prezgodnji ejakulaciji bo v celoti zasenčil potencial tistih proti erektilni disfunkciji. Ocene se razlikujejo, predvsem zaradi vprašanja definicije in težav pri snovanju raziskav, vendar za prezgodnje ejakulatorje velja kar 20 do 30 odstotkov moških. Po tržni raziskavi, ki jo je opravil Datamonitor, naj bi ameriška populacija prezgodnjih ejakulatorjev med 20. in 59. letom starosti v letu 2010 štela 23,8 milijona moških, tistih, ki so potrebovali 'utrjevalec', pa je bilo samo 9,5 milijona. Povrhu pa v te številke niso zajeti tuji trgi. »Mislim, da je FDA vsekakor pripravljena odobriti zdravilo proti prezgodnji ejakulaciji,« pravi Sarah Terry. »Zdaj je najpomembneje opredeliti, kaj to pravzaprav pomeni.«

V časih kralja Karla II., zadnjega španskega habsburškega vladarja in enega najbolj kraljevskih med znanimi prezgodnjimi ejakulatorji, so bila zdravila za spolne disfunkcije domena čarovništva. Inovativna zdrav­ljenja so obsegala eksorcizem in uriniranje skozi svoj poročni prstan ali ključavnico cerkve, v kateri si se poročil. Če preskočimo na začetek 20. stoletja, naletimo na celo morje erotičnih zvarkov, tudi na eliksir z dodatkom arzenika, ki ga je leta 1913 v knjigi Domača medicinska praksa priporočal dr. Frank Miller. Konec petdesetih let so sledila dognanja Kinseyja ter Williama Mastersa in Virginie Johnson, bolj znanih kot Masters in Johnson. Ta dvojica je razvila še vedno priljubljeno tehniko stiskanja za podaljšanje odnosa, ki – kot pove že ime – obsega stisk glavice penisa tik pred ejakulacijo. Raziskave so pokazale njeno učinkovitost, vendar dokazi kažejo, da se brez rednega ponavljanja ta izgubi. Poleg tega je osebi, s katero spiš prvič, nekoliko nerodno reči, naj tvojemu korenjaku zada smrtni objem.

»Masters ni mogel opraviti nobene prave analize, saj zanje ni imel sredstev. Zato je najel prostitutke, z njimi opravljal intervjuje, ugotavljal, s kakšnim seksom so imele opraviti in kakšno je bilo nasploh njihovo spolno življenje,« pravi dr. Irwin Goldstein, vodja oddelka za spolne motnje bolnišnice Alvarado v San Diegu. Goldstein, ki je bil Mastersov znanec, omenja, da je bilo vzdušje, ki je obdajalo raziskovanje spolnosti v času njegovih začetkov, tako omejujoče, da se je moral Masters naravnost boriti, da je prišel do medicinskih besedil o anatomiji ženskih rodil. »Stvar je bila v tem, da so prostitutke srečevale veliko moških, ki so živeli v bojazni in stresu, zaradi česar njegove formulacije temeljijo na neustreznem opazovanju, saj je obsegalo samo določen del populacije. Prav Masters in Johnson pa sta postavila teorijo, po kateri je 90 odstotkov vseh spolnih motenj posledica psiholoških težav (tesnoba, ponižanje, strah, depresija itn.), ki je veljavna celo leta 2010.«

Goldstein je glavni urednik revije The Journal of Sexual Medicine (in tudi svetovalec farmacevtskega podjetja). Več kot 30 let je za raziskovanje spolnih funkcij in disfunkcij prejemal sredstva Nacionalnega inštituta za zdravje. Zelo kritičen je do vseh, ki verjamejo, da gre vzroke za tovrstne motnje iskati izključno v psiholoških dejavnikih. Ko ti pripoveduje o moškem, ki ne more gledati svoje žene, kako se preoblači, ne da bi pri tem ejakuliral, ali o 28-letnem moškem, ki zaradi okvarjene arterije že več kot desetletje ni imel erekcije, se šele zaveš, kako uničujoče so lahko tovrstne disfunkcije.

Po Goldsteinovem mnenju je bilo delo urologa F. Brantleyja Scotta z Univerze Baylor katalizator, ki je zdravljenje spolnih motenj ponesel iz psihologije in psihiatrije v medicino. »To področje mora preiti v roke medicine, če naj napreduje v skladu z medicinskim miš­ljenjem in diagnostiko,« pojasnjuje. Scott, ki je leta 1991 umrl v letalski nesreči, je igral ključno vlogo pri razvijanju napihljivih penilnih protez oziroma penilnih vsadkov, ki jih je uporabljalo na desettisoče pacientov. Razvoj te kirurško vsajene priprave je preobrazil področje raziskovanja in razširil polje spolne medicine. »Prezgodnja ejakulacija, viagra, orgazmične motnje, vse to je končalo na področju urologije,« razlaga Goldstein.

Doslej so farmacevtski inženirji preučili vrsto znanih zdravil oziroma njihove vplive na ejakulacijo: narkoleptike, triciklične antidepresive, zaviralce fosfodiestereze, simpatolitike in SSRI. Poleg zdravil so zdajšnji raziskovalci preizkusili tudi penilne obročke, behavioralne tehnike, kot je pristop začni-nehaj, in celo virtualne programe, ki moškemu pomagajo raziskovati njegov spolni razvoj ter poiskati dogodke, ki so nemara vplivali na njegov ejakulacijski refleks. O mehanizmih ejakulacije bo treba ugotoviti še marsikaj, vendar raziskovalci menijo, da korenini v nevrokemičnih interakcijah.

»Ljudje potrebujejo pomoč in moramo prisluhniti njihovim potrebam, ne pa, da smo togi,« meni Goldstein, ki pacientom svetuje, naj si kupijo dapoksetin v državah, v katerih je na voljo brez recepta. Kar ni nič bolj zapleteno od naročila knjige pri Amazon.com.

Na uspešnost vsakega zdravila vplivajo številni dejavniki, pri zdravilu, ki podaljša spolni odnos, pa bosta najusodnejša cena in način predpisovanja. »Ker prezgodnja ejakulacija zadeva tolikšno populacijo moških in povrhu ni povezana z določeno starostjo, lahko domnevamo, da bo zdravilo uvrščeno med izdelke za samozdravljenje,« pravi Sarah Terry iz Life Science Analytics. »Pri izdelkih za samozdravljenje pa stroškov seveda ne pokriva zdravstveno zavarovanje. Ljudje bodo morali zanj plačevati iz lastnega žepa.«

To, da se bodo morali moški prijaviti za pregled in nato govoriti o dozdevno sramotni motnji, na koncu pa izpljuniti denar, bo zahtevalo zelo drago in pronicljivo oglaševanje. Bitka, povezana z direkt­nim oglaševanjem zdravil, ni nič novega – eni ga razumejo kot izobraževanje pacientov, drugi kot orodje zavajanja. Takšni oglasi za zdravila so skoraj izključno zna­čilnost ZDA, v elektronske medije pa so si utrli pot šele v devetdesetih letih 20. stolet­ja. Vložki so ogromni: Pfizer je za oglaševanje viagre pridobil osebnosti, kot so Bob Dole, igralec bejzbola Rafael Palmiero in Nascarjev voznik Mark Martin, oglas podjetja Eli Lilly za zdravilo cialis, s parom, ležečim v ločenih kadeh, ki zre naravnost proti obzorju, pa je Nielsen navajal kot enega od tistih, ki so si ga ljudje najbolje za­pomnili. Hkrati s širjenjem 'erekcijskega trga' in povečevanjem konkurence so postajali oglasi čedalje drznejši ter sčasoma razpršili pritožbe in opozorila FDA, češ da spreminjajo zdravila v pri­tiklino zabav. Ni še jasno, kako se bodo odzvala ameriška gospodinjstva, ko bodo pisci oglasov začeli bruhati evfemizme za ejakulacijo, vendar obstaja precejšnja verjet­nost, da se bo pojavilo določeno ne­godovanje. Vsakršno nasprotovanje takšnim oglasom bo nekoliko zaustavilo proizvajalce zdravil in raziskovalne inštitute, ki snujejo vedno nove podvige na področju spolnega zdravja.

Toda oglaševanje je ključno za vsako zdravilo proti prezgodnji ejakulaciji. »Kot merilo za vpliv direktnega oglaševanja smo vzeli zglede oglasov za viagro, levitro in
cialis,« pravi Sarah Terry. »Odkrili smo, da je, kvalitativno gledano, po prihodu viagre trženje vsakega naslednjega izdelka razširilo možnosti vsakega tovrstnega zdravila za skoraj 15 do 20 odstotkov. Obseg trženja je vsakič v tolikšni meri pritisnil na populacijo. Podoben vzorec se bo najbrž pokazal tudi v primeru zdravil proti prezgodnji ejakulaciji.
Z vsakim novim zdravilom, ki bo dobilo odobritev FDA, se bo trg napihnil za milijone.«

Nekateri strokovnjaki vidijo pravi problem v vsiljevanju normativnih struktur na nekaj, kar je variabilen pojav. Vodja tega gibanja je dr. Leonore Tiefer, docentka za psihiatrijo na Univerzi v New Yorku, ki ne skriva namere, da želi spodkopati kvantifikacijo spolne funkcije. Resda priznava, da je zdravilo za prelaganje ejakulacije lahko koristno za nekatere moške, vendar pravi, da prezgodnja ejakulacija ne obstaja, prizadevanja po tem, da bi ustvarili zdravilo za njeno zdravljenje, pa se ji zdijo nepoštena. Seks, pravi dr. Leonore Tiefer, bolj spominja na ples kot na prebavo.

»V osnovi je to, da si vitek ali obilen, stvar zgodovinskega variiranja in odvisno od kulture,« pravi. »Enako velja za to, ali ti pride hitro ali ne, ali imaš pri šestdesetih letih erekcijo ali ne. Pri tem gre za precejšnjo variabilnost. Prizadevanje, da bi vse zmašili v eno samo resnico, pomeni zanikati stvarnost seksa.«

Newyorški psiholog Michael Perelman meni, da je ejakulacijska latenca zgolj še ena od človeških značilnosti, podobno kot modre oči, in da je razporejena po normalni porazdelitvi (Gaussova krivulja). Osebno bi raje videl, da bi definicijo prezgodnje ejakulacije sestavljale štiri kategorije: 1. moški ne more vstopiti v vagino, 2. odnos traja manj kot minuto, 3. odnos traja od ene do dveh minut in 4. odnos traja od dve do štiri minute. Perelman meni, da se bo povprečen zdravnik srečeval z moškimi, ki bodo menili, da trpijo za prezgodnjo ejakulacijo, čeprav zdržijo več kot minuto, vendar pa ne tako dolgo, kot bi si želeli.

Spomnimo se, da se je Brendan tiste noči v New Yorku približal dvema minutama. Ne vemo, ali je sploh kdaj imel občutek, da ima nadzor nad ejakulacijo, toda ves čas je čutil stisko. Ni ga zdravnika, ki bi lahko v celoti odgovoril na Susanino vprašanje, kaj, jebenti, je narobe z Brendanom, in ni ga zdravila, ki bi lahko vplivalo na dejavnike, ki določajo, koliko časa bo zdržal ob vsaki posamezni priložnosti.

In če bi Brendan tisto noč vrgel v usta tabletko – ali bi s tem zdravil bolezen ali samo izboljšal enega od vidikov vsakodnevnega življenja? Naš sistem je zasnovan tako, da tehta med tveganji in prednostmi zdravil, ki so v rabi za definirane bolezni, ne pa za izboljšanje našega življenjskega sloga. Toda ločnica med zdravljenjem in izboljševanjem življenjskega sloga ni bila še nikoli tako zamegljena, kot je zdaj.

»Takšna raba farmacevtskih sredstev pred vso državo postavlja nove izzive,« pravi Perelman, »izziv pa je vselej večji, če govorimo o seksu.«

Farmacevtski lobi se ne bo umaknil iz te razprave. Vajen je narekovati, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je normalno in kaj ne. Ejakulacija ne bo nobena izjema.

Tekst Chris Sweeney
Foto Yuko Shimizu

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri