Film: Smrtonosni stroji (Mortal Engines)

  • 13.01.2019

Peter Jackson je tokrat previden – vsaka knjiga si morda ne zasluži, da takoj postane filmska trilogija.

(Foto: Profimedia)

Peter Jackson, bradati mož, ki nam je vzel dih z izjemno trilogijo Gospodar prstanov in nas potem malce uspaval s trilogijo Hobit, je pogumno zakorakal v še eno knjižno serijo, ki je nasičena z nadaljevanji, predzgodbami in dodatki, tako da bi lahko postala vse, kar si je Hollywood zmožen zamisliti. Lahko bi bila še ena trilogija. Lahko bi bila še več – serija ali pa kar franšiza. A Jackson je vzel kritike Hobita, da je relativno kratko fantazijsko pripovedko legendarnega Tolkiena razvlekel v skoraj deveturni filmski ep, s katerim je dodobra testiral ne le naše mehurje, ampak tudi potrpežljivost, vzel zelo resno.

Jackson zato novi projekt razume kot popravni izpit. Kot dokaz, da posluša želje in pričakovanja svojega občinstva. Zdaj namreč dobro ve, da so zgodbe, ki si trilogijo zaslužijo (Gospodarja prstanov si drugače niti ne znamo več predstavljati, pa tudi ne Vojne zvezd, Botra, Pobesnelega Maxa in morda celo Matrice), druge si pa pač ne (ja, tudi mi smo takoj pomislili na Somrak). Zato je vrli novozelandski režiser tokrat eden od scenaristov, režiserski stolček pa je prevzel Christian Rivers, ki je pri Gospodarju prstanov in Hobitu knjigo spravil v filmski scenarij in bil tudi ustvarjalec vizualnih efektov.

Če vam rečemo, da ima film, o katerem govorimo, naslov Smrtonosni stroji (Mortal Engines), vam to verjetno ne pove kaj dosti. Gre za zelo razvejen futuristično-fantazijski steampunk poligon, a istoimenska knjižna serija avtorja Philipa Reeveja še zdaleč ni tako globalno odmevna kot Tolkienove stvaritve. A morda bodo to spremenili prav filmi in bo Jackson za Reeveja naredil to, kar je HBO naredil za Georgea R. R. Martina in njegovo Igro prestolov.

Pri Smrtonosnih strojih se bodo držali preverjenega recepta – en film za eno knjigo. Reeve je sicer napisal štiri dele, tako da morda nekoč to postane serija štirih filmov, če pa se prvi ne bo prijel, Jackson vsaj ne bo obvezan na silo nametati skupaj pogodbeno zahtevanih preostankov. Kar je pravilna odločitev, saj je kreativni svet v seriji Smrtonosnih strojev zelo specifičen. Zelo poseben. In še kako nenavaden.

Zgodba nas popelje v postapokaliptično različico našega sveta, ki ga je razdejala kratka, a vsesplošna vojna. Sprožila je velikansko geološko katastrofo. Potresi, vulkani in druge nestabilnosti so človeštvo malodane obsodili na izumrtje, a nomadski vodja Nikola Quercus se je domislil impresivne rešitve in pod London namestil gigantske motorje z masivnim podvozjem na gosenicah, kar je omogočilo, da je London v celoti postal mobilen. Tehnologija se je hitro razširila na druga mesta. Ključna civilizacijska jedra so se tako lahko premikala in bežala pred uničenjem. Tako se znajdemo v svetu, kjer celotna mesta dirkajo po svetu kot totalno neverjetni konstrukti. Ker si je to v besedi skorajda nemogoče predstavljati, si nujno poglejte vsaj napovednik, ker verjemite nam, da London na gosenicah morate videti.

Ob tem verjetno pomislite – le kaj gre lahko v tako fabuloznem svetu, kjer cela mesta bezljajo po planetu, narobe? Človeški dejavnik, jasno. Geološka turbulenca se je namreč sčasoma pomirila, planet je utihnil, stanje se je vrnilo v normalno. A takšna planetarna drama je za človeštvo pomenila, da je bil tehnološki napredek za čas bežanja pred vulkani in potresi popolnoma ustavljen. Vsi so bili osredotočeni samo na preživetje, zdaj pa je treba spet zaživeti. A to je v trenutku, ko ugotoviš, da po svetu šofiraš gigantski London, jako problematično, saj je treba to fantastično zver nekako vzdrževati. Recimo tako, da absorbiraš druga, manjša mesta, njihovo staro tehnologijo in njihove surovine. In tako velika mesta začnejo žreti manjša mesta. Metropolitanski darvinizem.

A to je zgolj površinska premisa. Dejansko narativno šopajo ljudje, ki živijo v teh mestih, se združujejo v cehe, bojujejo za preživetje … Zamaskirana protagonistka Hester Shaw (igra jo do zdaj precej neopazna Hera Hilmar, islandska igralka, ki se je proslavila s televizijsko serijo Da Vincijevi demoni in nagrajeno islandsko dramo The Quiet Storm) pa ima po izgonu iz mesta resen problem s Thaddeusom Valetinom, vodjo zgodovinarskega ceha v Londonu (igra ga vedno fenomenalni Hugo Weaving, ki je že kar aboniran za Jacksonove stvaritve). Ko Hester na svoji maščevalni misiji naleti na Toma Natsworthyja, mladega zgodovinarja, ki je bil ravno tako izgnan iz Londona in prisiljen, da preživi si v pustinji propadlega sveta, se fantazijska pustolovščina razvije v prijetno gradnjo všečnih in zelo skladnih likov, ki bi jih vsekakor lahko gledali na dolgi rok.

Vse je torej nastavljeno, da Smrtonosni stroji postanejo več kot le enkraten spektakel. Da postanejo naslednji veliki projekt Petra Jacksona, mojstra velikih projektov. V času, ki ga mnogi označujejo za zlato dobo televizije, ko se največje zgodbe selijo v Netflix in HBO, si filmski svet vsekakor zasluži svojo lastno dozo monumentalnosti, pompa in grandioznosti.

TEKST Darjo Hrib FOTO Profimedia

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri