Film: Od Rockyja do Creeda

  • 28.04.2019

Boksarska saga je pravzaprav simbolična repriza celotne Stallonove kariere.

(Foto: Profimedia)

V kinu predvajajo novo boksarsko dramo Creed, Creed II. Drugi del zgodbe o mladem boksarju Adonisu 'Creedu' Johnsonu (jap, ime mu je Adonis, da ne bi kdo slučajno podvomil o njegovi anatomski izklesanosti) je pravzaprav nadaljevanje šestdelne zgodbe o Rockyju Balboi, legendarnem distributerju travmatskih poškodb možganov, ki je Sylvestra Stallona zgradil v hollywoodsko ikono. A ko to boksarsko sago vržemo pod drobnogled, opazimo številne vzporednice z igralsko kariero danes 72-letnega italijanskega žrebca, ki je nekoč za ušivih 200 dolarjev nastopil v mehkem pornografskem filmu, ker je nujno potreboval denar za najemnino.

Že kar nekajkrat je bilo med oboževalci filmov omenjeno, da je Rocky v bistvu avtobiografski film. Zgodba o revnem fantu, ki praktično živi na ulici, v prostem času (tega ima glede na okoliščine precej) pa boksa, dokler nekega dne ne izkoristi priložnosti in se požene med zvezde, je dejansko življenjska zgodba Sylvestra Stallona.

Rocky je njegov scenarij, njegovo remek delo, in ko je ugotovil, da je napisal zmagovalni film, je naredil verjetno najboljšo potezo v svojem življenju – tvegal je in ga prodal s pogojem, da sam nastopi v naslovni vlogi. In skoraj bi mu uspelo na vseh nivojih. Prvi Rocky je bil namreč totalen uspeh, pobral je celo kopico oskarjev, a kaj, ko niti eden ni bil namenjen neposredno Stallonu. Nadaljnja zgodba o Rockyju je potem hote ali nehote sledila razvoju Stallonove kariere.

V drugem Rockyju se tako slavni boksar vrne v realno življenje in spet počne vse narobe. Kratka in sladka slava mu ni prinesla pričakovanega učinka. Potem pa ga Apollo Creed, njegov nekdanji nasprotnik in kasneje dobri prijatelj (taisti Creed, čigar sina zdaj uri v istoimenskih nadaljevanjih), obsodi, da je bil njegov zmagoslavni trenutek iz prvega Rockyja zgolj začetniška sreča. Na novo motivirani Rocky se odloči vrniti v ring in dokazati, da ni bil samo muha enodnevnica.

V tem odseva Stallonova takratna realnost, ko je režiral propadli film Paradise Alley in potem Rocky II posnel zgolj zato, da je dokazal, da ga lahko. S tem se ni dokazal le sebi, ampak tudi svetu. Postal je vroča roba filmskega sveta. Ko se je lotil še vojne franšize Rambo, obenem pa blestel v Cobri in Tangu & Cash, je njegova kariera dosegla prvi pravi vrhunec. Rocky III in Rocky IV sta bila potem kot odsev teh neslutenih višav, kjer uspešni šampion razmetava svoje magične pesti in klesti vse, kar mu pride v domet. V enem filmu prebuta tako Hulka Hogana kot Mr. Tja, potem pa nalomi še Dolpha Lundgrena, pa čeprav je 196 centimetrov visoki švedski blondinec proti 177-centimetrskemu Stallonu kot masiven stolp mesa in mišic. Podobno kot Stallona v resničnem življenju Rockyja takrat ni mogel nihče ustaviti – razen narave.

Leta 1990 se zgodi peti Rocky. Naš vrli boksar je sedaj že prestar, da bi še naprej z glavo ustavljal krošeje in direkte za štiri glave višjih silakov, zato bankrotira in njegov naslov šampiona začnejo ogrožati mlajši in boljši boksarji. Vzporednice z resničnim življenjem? To je čas, ko je Stallone začel čutiti, da ne more ves čas početi vedno istih stvari, obenem pa, da njegova nenavadna dikcija, ki se sliši kot mešanica newyorškega zavijanja, italijanskega naglasa in ustne kapi, ne sodi v prestižne vloge. Ta realizacija je Stallona vodila v obdobje, ko se je pojavljal v nadvse specifičnih filmih – od Judge Dredd in Daylight do bežnega komičnega poskusa v šaljivki Stop – ali moja mama strelja. Svojo zvezdniško podobo je tako oklestil, da ga kmalu niso mogli porabiti nikjer drugje kot le še za glas računalniško animirane mravlje v risanki Antz.

Čez 15 let je potem na platna udaril še zadnji, šesti Rocky, naslovljen s polnim imenom – Rocky Balboa. V njem je nekdaj urni in trpežni Rocky le še odmev preteklosti, potisnjen na obrobje vidnega, kjer lahko vsi le še ugibajo o njegovih zmožnostih in zagonu. Rocky tukaj še zadnjič stopi v ring in zamahne v iskanju stare slave. Kot mu uspe v filmu, se to vsaj malo prevede tudi v realnost. Kritiki pohvalijo zadnjega Rockyja, obenem pa mu uspe še dodatni met s četrtim, ravno tako uspešnim Rambom. S tem Stallone dobi potrdilo, da niti kot filmar niti kot igralec še ni odpisan. Letom navkljub.

Ob tem ozavesti, da nikoli več ne bo stal v ringu in da mora dovoliti, da na njegovo mesto stopi kakšen mlajši talent. Stallone se tako na platnu kot v realnosti pomakne rahlo v ozadje. Dovoli, da naslov v boksarski sagi, ki mu je ukrojila hollywoodski obstoj, prevzame novo ime – Creed – in da v vlogo protagonista stopi mlajši mišičnjak – Michael B. Jordan. Rocky kot Stallone in Stallone kot Rocky tako v eni kot v drugi dimenziji prestopi v vlogo mentorja, ki svoje dolgoletno znanje zdaj podaja naslednjim generacijam. In po neštetih udarcih tako v ringu kot v življenju je to čudovito dostojanstvena vloga, ki jo tudi v drugem Creedu izvede kot pravi hollywoodski veteran.

Tekst Darjo Hrib Foto Profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri