Elton John vs. Madonna

  • 18.09.2019

Pred finalno turnejo in ob filmski biografiji osvežujemo spomine na legendarnega Eltona.

Taron Egerton kot Elton John v Rocketmanu (Foto: Profimedia)

2 fotografiji v galeriji

Ko je Rocketman, biografska glasbena drama o začetkih in eksploziji angleške glasbene legende Eltona Johna, v vsem svojem blišču zacvetela tudi v naših kinematografih, smo pristopili previdno. Elton John je glasbeni fenomen, ki ga tisoče ljudi doživlja na tisoč različnih načinov. Že od samega začetka, tam na koncu šestdesetih, štrli iz čisto vseh normativov. Na vsakem koraku draži naše dojemanje normalnega, ker se nikoli ne čuti, da bi moral biti kje drugje kot na meji bizarnega, čudaškega, dekadentnega, hkrati pa zelo ljudskega, uigranega, pompoznega in z glasbo vedno najkakovostnejšega. Vendarle je to taisti Elton John, ki so ga davno od tega opazili kot nadarjenega začetnika na londonski Kraljevi glasbeni akademiji.

Rocketmana ste morda gledali, morda ne. A glasba Eltona Johna ima čar, da se zna prikrasti v nadvse čustvene trenutke, ko se zapiše v podzavest kot samosvoj soundtrack nadvse intenzivne življenjske izkušnje. Zato ni čudno, da po njej posegajo številni ustvarjalci vizualnih vsebin. Na primer, prav skladba Rocketman je končala zadnjo epizodo intenzivne serije Kaliforniciranje. In v Gervaisovi seriji After Life Rocketman zaigra v trenutku, ko se protagonist znajde na absolutno najnižji samodestruktivni točki. Zato Eltona Johna morda resda vsi gledamo čisto po svoje, a nekje nekoč je njegova glasba zelo verjetno zaigrala v ozadju vašega pomembnega spomina. Če ne drugače, pa vsaj spomina na veliko bolj sproščena leta.

Zdaj, ko je internet završal ob Eltonovi filmski biografiji in sočasno bentil ob obupnem nastopu Madonne na Eurosongu, pa je Rocketman spomnil na še en zanimiv segment glasbene zgodovine – neskončno dolg prepir med Eltonom Johnom in Madonno. Ker je nadvse zabaven, se ga spomnimo skupaj.

Začelo se je leta 2002. Madonna je za takratno rundo filmskega Bonda napisala skladbo Die Another Day. Elton John se je odzval, da je to absolutno najslabša bondovska skladba vseh časov. Ni pomembno, ali je imel prav (recimo le, da mu je težko oporekati). Leta 2004 je potem na podelitvi nagrad Q šel še korak dlje in nominacijo Madonne za najboljši nastop v živo komentiral: »Madonna kot najboljši pofukani nastop v živo? Odjebite.« Brutalno? Ni še konec. Nadaljeval je: »Oprostite, ampak menim, da bi vsakogar, ki za vstopnice računa 75 dolarjev, potem pa poje na plejbek, morali ustreliti.« Pretirano? Saj se je kasneje opravičil in Madonno povabil, naj nastopi na njegovi fantovščini. Madonna je povabilo zavrnila, zato jo je označil za »nesrečno kravo«.

Da se glamurozni angleški glasbenik ni imel namena ustaviti pri inkviziciji, je pokazal leta 2012, ko je v intervjuju za avstralsko televizijo oznanil, da je Madonnina kariera v bistvu končana in da je zdaj že videti kot kakšna striptizeta s tržnice. Prav tako ni varčeval z besedami o tem, da bila je njena takratna turneja popolna polomija.

Zakaj je po šestih letih premora ponovno zagnal svojo bitko z Madonno, ni jasno, je pa jasno, da je bil Elton John vedno zagovornik kakovostne glasbe in učenih glasbenikov, medtem ko se vsaj ob zadnjem nastopu Madonne na Eurosongu zdaj le še več ljudi sprašuje, ali je njena kariera dejansko le pet odstotkov talenta, preostalp pa je trma. In še en detajl – Elton John je boter Lady Gaga, ki ravno tako goji nemalo zamer do kraljice popa. Kar se zdi absolutno primerno. Eltonov ustvarjalni pogum tako zdaj raste drugje.

»Pofukal sem vse, kar se je premikalo,« Elton John v filmu pove svoji mami. Ja, mami. In ja, je moteče. Ampak življenje Eltona Johna v Rocketmanu ni še en za oskarje olepšani Bohemian Rhapsody. Je nekaj precej bolj norega in šokantnega, zato pravi Elton John ne dovoli cenzure. To je on, popolnoma iskren v svojem sijočem glamurju – in talentu. Z vsemi bleščicami in vsemi kletvicami vred.

Zakaj je letos tako dolgo v središču pozornosti? Ne samo zaradi filma Rocketman. Tudi zato, ker se kmalu obeta njegova zadnja, poslovilna turneja, ki bo trajala kar tri leta. In ker bo letos jeseni izdal svojo prvo uradno knjižno biografijo. Bomo pozorni.

Tekst Darjo Hrib
Foto Profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri