Eksplozija nemoči

  • 11.06.2008

MTV Europe je bil nekoč sinonim dobrega teveja, toda danes je mlačen križanec med Barbiko in Kenom. Zelo zares je namreč vzel rek »no risk«, toda mimogrede pozabil, da sodi zraven tudi »no fun«.

(Foto: Natan)

7 fotografij v galeriji

Steve Blame je eden izmed najbolj uglednih VJ-ev zlate dobe evropskega MTV-ja v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih. Vmes je skočil na nemško različico MTV-ja, VIVO, danes pa razvija multimedijske koncepte. Prebere po dve knjigi na teden, si vsak teden ogleda 5 filmov in po 6 ur na dan deska po netu. Pravi, da je navdihujoč, nekonformističen in nor. Nekoč bo morda posnel film.

  • Spomnim se, ko si nekoč nastopil v jutranjem šovu v beli halji za zajtrkovalno mizo … zabavno, pravzaprav barvita metafora za MTV Europe. Kako je takrat zares bilo?
Zanimivo, nekateri dogodki iz moje preteklosti so nepreklicno izbrisani iz mojega spomina. Bela halja, čisto mogoče … Najbolj se spomnim Božične pantomime '87. Imeli smo konja, dobro vilo (Marcel Van Thilt), grde sestre (Maiken Wexo in Sophie Bramly) in mene, ki sem se brezpogojno odločil, da bom brazilska »drag queen« in v navdihu trenutka zapel 'I feel pretty' iz West Side Story. Res sem vesel, da ta posnetek ne obstaja …

  • In kaj se je zgodilo potem? Kje je danes MTV?
MTV je bil takrat nov in inovativen medij, ki si je dopuščal napake, rad je tvegal in bil neresen. Mi, voditelji, smo se samo zabavali. Nismo čutili, da smo del širše marketinške kampanje. Mislim, da je bila to takrat lepota MTV-ja. V resničnem svetu pa podjetja rastejo in postanejo korporacije. Ko pridejo do določene točke, morajo preživeti. In korporativen posel je posel, ki dela po utečeni formuli. Tveganje je nevarno, čeprav je v resnici prav tveganje tisto, ki prinese najboljšo kreativnost.

  • Zakaj si zapustil MTV?
Šel sem, ker sem se dolgočasil. Dan za dnem, teden za tednom – ista stvar. Čeprav nekateri ne razumejo, lahko pop zvezdo intervjuvaš le tolikokrat; enkrat je dovolj. Enako je pri napovedovanju popnovic. Enkrat si prestar. Po mojem ima vsaka država nočne more zaradi voditeljev, ki hočejo ostati v popglasbi, ko pa bi se že davno morali upokojiti. Nisem hotel končati kot oni. Zato sem se razgledal, dobil ponudbo VIVE in se preselil v Köln, kjer sem postavil kanal VIVA 2. To je bila ogromna sprememba in zelo dobra izkušnja.

  • Kako si videl odnos MTV – glasbene založbe?
Od zunaj je lahko videti MTV kot marioneto glasbenih založb. Verjamem, da si je MTV izboril določeno mero neodvisnosti, vendar rad ustreže tudi željam založb. Tako pot je težko utreti, a MTV-ju kar dobro uspeva.

  • Če primerjaš vašo generacijo VJ-ev z današnjo? Vi ste delovali precej bolj drzno …
Po mojem smo bili bolj drzni in angažirani samo zato, ker smo bili RESNIČNI. Nismo bili manekeni ali modeli, ampak osebnosti z močno definiranim jazom.

  • Imaš z VJ-i tvoje generacije kaj stikov? Ray Cokes, Kristiane Baker, Paul King, recimo? Dajali ste vtis, da se dobro razumete …
Imam stike? Pravzaprav ne. Govoril sem z Rayem in Kristiane. Že takrat nismo imeli veliko skupnega. Ne da se nismo marali. V splošnem smo se razumeli bolje, kot se večina ljudi v službah, ampak sam sem imel svoje prijatelje in nisem čutil potrebe, da bi skupaj žurali.

  • Biti VJ za nekatere pomeni imeti hiter dostop do zvezd. In tudi sam postati zvezda …
Nikoli nisem bil zvezda in nikoli ne bom. Kdor misli, da je zvezda nekdo, ki sedi pred kamero in govori, je preprosto usekan. Zvezda je nekdo, ki je na našo kulturo vplival s telesom in delom. Madonna – 20 let glasbe, Hemingway – najlepša proza, ki je bila kdajkoli napisana … Ampak ne voditelj na MTV-ju.

  • Ti veliko težijo z MTV-jem?
Ko sem šel stran, sem sovražil govoriti o MTV-ju. Imel sem občutek, da se ga nikoli ne bom rešil. Kot nezaželena dediščina. Danes sem dovolj napredoval, da se lahko ozrem nazaj in se temu obdobju tudi nasmejim. Sedaj sem daleč od tam, saj sem se razvil v mnoge pozitivne smeri … Včasih sem živel v prihodnosti, misleč, da je samoizpolnitev nekaj, kar morda nekoč pride. Nikoli si nisem misli, da bo, ampak je. In sam sem jo našel, ni ona našla mene.

TEKST: Suna Tancig

ILUSTRACIJA: Natan

FOTO: Damjan Kocijančič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri