Bugatti, princ na beli cesti

  • 08.06.2008

Ettore Bugatti si je vse življenje dopovedoval: »Nič ni prelepo in nič ni predrago.« Bugatti 16/4 veyron je premaknil njegove dimenzije.

(Foto: PR)

9 fotografij v galeriji

Bugattijeva tovarna je skoraj pol stoletja bolj ali manj vegetirala in leta 1995 končno doživela bankrot. Tri leta kasneje je pravico do Bugattijevega imena odkupil Volkswagen. Znamkam Bentley, Lamborghini, Audi, Volkswagen, Seat, Škoda in Rolls-Royce (od 31. decembra 2002) se je pridružil še Bugatti in štirisedežni kupe EB 118 je bil prvi projekt Volkswagnove dobe.

Sledilo jih je še nekaj, toda Bugatti zdaj priznava, da je šlo bolj za provokacijo trga. Ambiciozni Karl-Heinz Neumann, predsednik, tehnični direktor in motor razvoja Volkswagnovih avtomobilov, tokrat vendarle misli resno: »VW ima denar in znanje, da Bugattiju povrne ugled. Zdaj so vse oči uprte v prihajajoči model veyron. To bo avtomobil, ki bo presegel vse prihajajoče modele drugih znamk. Naredili bomo samo en avtomobil na teden in prvega bom prodal sam. Osebno.«

Neumann najverjetneje ne bo imel težav, saj je v vrsti za prestižni model že več kot štirideset kandidatov. Sliši se kot kakšna arabska pravljica, toda za Bugattijevega veyrona s tisoč in eno konjsko močjo se precej zanimajo šejki, ki bodo zdaj brez težav lahko trgovali kar v St. Jeanu, v tistem dvorcu v bližini Strasbourga, v katerem je gospod Bugatti svoj čas zabaval stranke. Volkswagen ga je namreč kupil in preuredil z namenom, da oživi nekdaj zelo učinkovit način sofisticiranega direktnega marketinga.

Veyron torej izpolnjuje vse pogoje, da Bugattiju vrne dobro ime in ga vrne v čas, ko se je z njim prevažala aristokracija in izbrani mogotci. Gre za avtomobil, ki bo ročno sestavljen in prilagojen vsakemu naročniku posebej. Bugatti bo skušal kupcem prihraniti kakršenkoli dvom o dejanskih zmogljivostih: ob prevzemu bodo vsi lastniki dobili potrdilo o opravljenih meritvah, kjer bo črno na belem zapisano, koliko moči in navora so tehniki namerili njihovemu vozilu.

Natančni so tudi odvetniki, ki zadnje čase intenzivno modrujejo, kolikšen delež avtomobila mora biti glede na njegovo vrednost izdelan v Franciji, da je avtomobil sploh še lahko francoski. Montaža Bugattijev resda poteka v Franciji, toda številni sestavni deli prihajajo iz Nemčije. Klasično vprašanje o izvoru novih modelov.

V Molsheimu, v bližini St. Jeana, že načrtujejo gradnjo manjše Bugattijeve tovarne. Njene zmogljivosti naj ne bi presegle izdelave sto avtomobilov na leto. Seveda predrzno dragih.

Tehnični podatki – Bugatti EB 16Š4 veyron

  • Motor: vodno hlajeni 16-valjnik W-zasnove
  • Gibna prostornina: 7993 cm3
  • Največja moč: 1001 KM pri 6000 vrt/min
  • Največji navor: 1250 Nm pri 2200 vrt/min - 5500 vrt/min
  • Prenos moči: stalni štirikolesni pogon, šeststopenjski menjalnik
  • Karoserija: aluminijasta nosilna školjka z elementi iz ogljikovih vlaken
  • Mere (dolžina, širina, višina): 4380 mm, 1994 mm, 1206 mm
  • Pospešek od 0 od 100 km/h: približno 3,2 sekunde
  • Največja hitrost: približno 400 km/h

TEKST: Katarina Turnšek

FOTO: Bugatti

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri