Bentley mulsanne: Božanje

  • 13.08.2010

Oblikovno navduši, tehnično briljira, njegovo udobje čutilom spodnaša tla pod nogami. Novi Bentleyjev zastavonoša je dokaz, da tudi na vrhuncu kapitalizma še obstajajo avtomobilske stvaritve, pri katerih se zdi, da ni nihče gledal na stroške.

(Foto: Bentley )

9 fotografij v galeriji

220 tisoč funti, kolikor stane na Otoku, kjer ga v tovarnici v Crewu rojevajo pridne ženske in moške roke, je Bentleyjev mulsanne eden najdražjih serijskih avtomobilov na planetu. Ob bok mu lahko postavimo le še kakega rolls-roycea, potem pa tekmecev, ki so sposobni navduševati podobne potencialne kupce, preprosto zmanjka. Če smo natančni, mulsanne po ceni in drugem sodi med dva rolls-roycea, phantoma in ghosta. Admiralska ladja za svojo 5,6-metrsko podobo in maso kar dveh ton in pol skriva nadšportne sposobnosti.

Od 0 do 100 kilometrov na uro pospeši v vsega 5,3 sekunde, končno hitrost lahko legalno preizkusite le na kakšnem letališču. Še dobro, da ima večino karoserije sestavljene iz aluminija, sicer bi njegova teža brez težav presegla tri tone. Koliko pije? Veliko, a koga to briga? Pomembneje je, da bo kupec – proizvodnja namreč steče v drugi polovici tega leta – lahko izbiral med kar 114 barvami zunanjosti, 21 barvami preprog, devetimi furnirji lesa in 24 vrstami usnja, strojenega po desetletja stari praksi, ki zagotavlja, da ne izgubi svojega vonja. Skladno s sliko gre tudi zvok:

NAIM-ov avdiosistem koncertira s pregreš­nim, kar 20-kanalnim zvokom in 2200 vati moči. Greh je sistem povezati z ipodom ali MP3-predvajalnikom, a v mulsannu stečeta tudi ti dve povezavi, tako kot internet prek sistema MMI in njegove podpore tret­ji generaciji mobilne telefonije. Bluetooth? Želite, milord, še kaj? Vsa ta izbira, ki je do mulsanna še ni ponujal noben bentley, je kriva, da za izdelavo vsakega potrebujejo devet tednov oziroma 400 ur dela. Samo za izdelavo karoserije v Bentleyju porabijo 125 ur dela v povsem novi 7500 kvadrat­nih metrov veliki sestavljalnici, v kateri nekaj gibov opravijo tudi roboti. A tem ne zaupajo spočetje čudovitih 'brezšivnih' linij izliva strehe v D-stebrička, v stranici in na zadnja koloteka.

V Crewu ima dom marsikatero priznanje britanskega inštituta za 'sheet metal engineering'. Pri izdelavi prednjega dela mulsanna uporabljajo iz letalske industrije izvirajočo tehnologijo superforming, s katero pogrejejo ploščo aluminija na 500 stopinj Celzija in z orodjem ter zračnim tlakom ustvarjajo tridimenzionalne krivulje. Karoserije pred nadaljnjim delom proizvodnega procesa pregledajo na kar 588 točkah, z naprednimi merilnimi napravami preverijo tudi zvare. Ročno izdelujejo tudi osemvaljne motorje. Novi Bentleyjev V8 je lažji od vseh v arnagu, azuru, brooklandsu, originalnemu mulsannu, turbu R in S2 continentalu hrumečih predhodnikov.

V podporo varčevanju z gorivom je sposoben izklapljati valje, kar je pri tem motorju, katerega osnova je že praznovala abrahama, prava revolucija. 512 'konjev' in več kot 1000 njutonmetrov navora sta dovolj ugodna podatka, da voznika ne bi smelo nikoli skrbeti, da bi mu zmanjkalo moči. Če že, naj bolj pritisne na plin, osemstopenjski samodejni menjalnik bo hitreje pognal 20-palčna zadnja pogonska kolesa. Vpetje koles je dvojno na vseh štirih koncih, vzmetenje seveda zračno, blaženje pa ponuja možnost izbire med štirimi programi: športen, udoben, po izbiri in B kot bentley.

Pritisk na zadnjega prikliče nastavitve, kot si jih je zamislil glavni inženir Ulrich Eichhorn. Česa tak­šnega nima vsak avtomobil! V primerjavi z denimo Renaultovim cliom je proizvodnja mulsanna precej manjša. Lahko bi rekli, da ima Donna Morrey in ekipa inšpektorjev oddelka kakovosti manj dela – a tako je videti le na prvi pogled. V resnici čisto vsakega mulsanna na koncu izdelave preverijo na kar 503 točkah. Za pregled enega velikega bentleyja potrebuje ekipa dve uri, v čemer naj bi bila ta angleška tovarna edinstvena v svetu. Kontrolorji se tudi vživijo v vlogo lastnika mulsanna.

»Ta del ni ravno eksaktna znanost, vendar je zelo pomemben element, ki smo ga usvojili, in pride ob avtomobilu, kakršen je mulsanne, ki je poln značaja in ročnega dela, zlasti do izraza. Tako gremo na primer z dlanjo po določeni površini v notranjosti, s čimer želimo doseči, da je občutek pri tem enak pričakovanemu,« razkriva Morreyjeva in dodaja, da se s prav vsakim mulsannom zapeljejo še po 21 milj dolgem testnem odseku, ki nudi vse, od tipičnih cest angleškega podeželja do odprtih odsekov, na katerih je mogoče preizkusiti dihanje mogočnega 6,75-litrskega dvakrat prisilno polnjenega motorja. Mulsanne je zamenjal ostarelega arnaga, za katerega je še pred leti kazalo, da bo zadnji veliki bentley, saj naj bi se materinski Volkswagen ogreval predvsem za manjše serije continentala.

Zgodovina je na srečo obrnila drugačen list, ljubitelji znamke pa v novem mulsannu videvajo obujanje starega imena, ki je umrlo v začetku osemdesetih let minulega stoletja; prednje luči spomnijo na continentala flying spur S1 iz leta 1955.

Koliko časa so za projekt Mulsanne porabili Bentleyjevi oblikovalci, si lahko le predstavljate, saj so v študijo oblik notranjosti in zunanjosti zajeli na stotine avtomobilov, vse od bentleyjev z letnico 1920. Izziv je bil velik. Izbrati prave materiale, pravo harmonijo barv, ročnega dela in poskrbeti, da bo Mulsannov lastnik svoj biser na štirih kolesih čutil tudi, ko bo vrtel gumbe radijskega sprejemnika, vklopil smerokaz, nastavljal ogledalca. Bentley je v lovu za popolnostjo opravil celo študijo o vonju usnja, njen rezultat pa je v mulsanna vgrajeno usnje vonja starih bentleyjev.

Ob bok usnju je v notranjosti polno lesa, ki ga Bentleyjevi strokovnjaki skrbno izberejo in pred vgradnjo hranijo v posebni komori z natančno določeno stopnjo vlažnosti. Vsak kos lesa, za obdelavo katerega potrebujejo skoraj dva meseca, je pred vgradnjo v mulsanna strogo pregledan. Napak tu ne sme biti, zato tudi kar 170 porabljenih ur za izdelavo notranjosti enega samega mulsanna.

»V Crewu je Bentleyjev način dela povsem nasproten množični proizvodnji. Tam, kjer drugi že končajo, mi šele začnemo,« pravi glava notranjega oblikovanja pri Bentleyju Robin Page. V velikoserijski pro­izvodnji vzdržljivost tkanin in usnja preverjajo z roboti, pri Bentleyju tega ni. Več kot 20.000-krat se skupina posameznikov različne višine in teže premika po mulsannu, seda vanj in iz njega ter tako preizkuša vzdržljivost materialov, ki so pred vgradnjo predani temeljitim preizkusom, tudi na sončne kreme, kožne balzame in druge nanose, s katerimi ljudje plemenitimo svojo kožo in lase.

Po pogledu v zakulisje izdelave največjega bentleyja človek dobi drugačen pogled na mulsannovo ceno. Očitno je, da gre v prvi vrsti za izdelek, stroški so nekje v ozadju. Kako bi si drugače razlagali rojevanje vsakega mulsanna, za barvanje katerega ne zaupajo robotom, ampak človeški roki? Ker noben robot ni tako dober kot vrhunsko usposobljeno človeško oko in njegov občutek za barve. Jasno je, zakaj je mulsanne eden vrhuncev avtomobilske ponudbe.

Tehnični podatki:

  • motor (zasnova): 8-valjni, turbo
  • gibna prostornina (cm3): 6750
  • največja moč: 377 (512) pri 4200 (kW/KM pri 1/min)
  • največji navor (Nm pri 1/min): 1020 pri 1750
  • menjalnik, pogon: samodejni (8), zadaj
  • platišča: 9 x 20
  • gume: 265/45 ZR 20
  • teža (kg): 2585
  • največja hitrost (km/h): 296
  • pospešek 0–100 km/h (s): 5,3
  • cena: od 220 tisoč funtov

 

Mitja Reven

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri