Aston Martin One-77

  • 12.09.2011

Kaj rečete ali vsaj pomislite, ko slišite Aston Martin?

(Foto: arhiv Aston Martina)

15 fotografij v galeriji

Če niste rekli James Bond ali kaj v tem slogu, sta možnosti dve: ali se odlično spoznate na avtomobile, saj ste pomislili denimo na imena Lionel Martin, Ian Callum, David Brown ali kaj podobnega, ali pa vam avtomobilizem pomeni nekaj podobnega kot Higgsov bozon.

Zato za vsak primer povejmo: Aston Martin stoji na britanskih tleh. Ali drugače: na njihovih avtomobilih piše 'Made in GB' (narejeno v Veliki Britaniji). Tam pa je, kot najbrž že veste, nastajala avtomobilska industrija. Njena značilnost je med drugim tudi ta, da o svojih izdelkih neradi povedo veliko. Takšen one-77 se je javnosti predstavil že na pariškem avtomobilskem salonu jeseni leta 2008, a je bil v glavnem prekrit z brezhibno ukrojenim pregrinjalom, v vsej svoji glamuroznosti pa smo ga lahko prvič zares videli pol leta pozneje na salonu v Ženevi.

Britancem kaže verjeti, da jih bodo za prodajo sestavili le 77, kar je hudo maj­hna številka, ko gre za avtomobile. Toda kljub temu trdijo, da je šel model skozi enake razvojne faze kot njegovi 'velikoserijski' bratje, torej tudi skozi testiranja v ekstremni vročini in še hujšem mrazu, vse skupaj pa so jasno zaokrožili še z neusmiljeno hitro vožnjo po Zelenem peklu, kot je Jackie Stewart nekoč označil nemško dirkališče Nürburgring/Nordschleife.

Modela one-77 se zagotovo ne bi branil Bond, James Bond, če bi imel pri izbiri kaj vpliva, ampak zares se bo z njim vozil presek množic ljudi, ki kupujejo britanske superšportne avtomobile in ki zmorejo milijon in več evrov, kar je sicer le ocena, saj se o natančnih številkah pri takšnih omejenih serijah ne govori. Poleg tega bo vsak tako ali tako unikaten, ukrojen po meri kupca in zato še dodatno zasoljen.

Nam seveda preostane sanjarjenje. One-77 je lep, morda še več kot le lep, vsekakor pa pregrešen, zlasti če upoštevamo njegovo tehniko. Pod agresivno podobo zunanjosti z značilnimi elementi martinov je pospravljena tehnika, ki ji mirno lahko rečemo dirkaška: osnova je okvir iz ogljikovih vlaken, obese so resnično zrisane po vzoru dirkalnikov, motor pa je kar 7,3-litrski, za katerega pravijo, da je najzmogljivejši serijski motor brez puhal in podobnih trikov polnjenja.

Zadeva je resnično nevaren primerek vozila, saj bodo morale, čeprav je uradno napovedana največja hitrost 'le' 320 kilometrov na uro, gume pirelli P zero corsa (zad­nja ­beseda v italijanščini pomeni dirka, torej ...) prenesti tudi do 354 kilometrov na uro, kolikor so mu namerili na testiranjih konec leta 2009.

Ja, nič čudnega, saj je vsa moč namenjena le toni in pol teže ter paketu aktivne aerodinamike na ročno izdelani karoseriji iz aluminija. Veliko upanja vzbujajo tudi ogljikokeramične zavore in še več stabilizacijska elektronika. Vedeti je treba, da je motor res pospravljen pod prednjim pokrovom, a je šeststopenjski robotizirani menjalnik nameščen pred zadnjo premo in, jasno, kot pri vseh martinih žene zadnji kolesi. Le kdo bi si upal pohoditi plin do konca, če se zaveda, kaj resnično pomeni 750 njutonmet­rov navora na nebrzdanih zadnjih kolesih? Razen Bonda, seveda, ki zna vse skoraj tako dobro kot Chuck Norris.

Kar na splošno (ali na prvo žogo) trditi, da je to novi Bondov avtomobil, je tipična izjava slehernika, nikoli pa ne vemo, kaj bo zakuhala hollywoodska filmska industrija.

Aston Martin One-77

Motor: 12-valjnik V-oblike, 7,3 litra, 560 kW (750 KM), 750 NM
Zmore: 354 km/h, 3,5 s z mesta do 100 km/h
Stane: več kot milijon evrov (ocena)
Za koga je: za bogate zbiratelje redkih čudovitih avtomobilskih primerkov.
Za koga ni: za tiste, ki so prepričani, da se svet konča na robu meja Nemčije.

Iz prve roke

Marek Reichman, legendarni direktor oblikovalskega oddelka te znamke, je za Playboy razkril, kako so se domislili one-77: »Izvršni direktor je stopil do mene in me vprašal, kakšen bi bil danes Aston Martinov superavtomobil in kaj naj bi predstav­ljal. Strinjala sva se, da mora predstavljati bistvo Aston Martina in bi že zaradi tega bil živa umetnina.

Programu smo nadeli ime Project Why (projekt Zakaj op. p.), kot bi vprašali: Zakaj? Zakaj pa ne? Dobesedno zato, ker lahko. In 50 avtomobilov bi bilo premalo, izginili bi po garažah zbirateljev. 100? Verjetno preveč. Številka 75, preveč očitna, nam ni bila všeč. Radi pa imamo sedmico in 007, tudi rojstni dan našega direktorja je na sedmega, zato se nam je zdelo, da dve sedmici skupaj ustvarita odlično število.«

Aston Martin lagonda limited

Kot pri večini uspešnih in uglednih podjetij stoji za Aston Martinom veliko imen. Vse se je začelo leta 1913 z Lionelom Martinom in Robertom Bamfordom, ki pa je kmalu po prvi svetovni vojni zapustil barko. Prvi avtomobil sta sicer zasnovala skupaj, no, pravzaprav sta v issoto-fraschini letnik 1908 postavila Simplexov štirivaljni stroj.

Martin je bil tudi (ali predvsem) dirkač, ki je rad priganjal avtomobile po Aston Hillu (od tod tudi ime avtomobilov), dirke pa so zaznamovale zgodovino aston martinov med obema vojnama. Po drugi vojni se je kot (predvsem finančni) odrešitelj prikazal David Brown (njegovi kratici se pogosto pojavljata v imenih avtomobilov te znamke!).

Kot večina malih izdelovalcev prestižnih avtomobilov je tudi Aston Martin doživljal vzpone in padce, z njimi pa tudi menjavo lastnikov, ki so k sreči to znamko le zmogli obdržati nad vodo in ji hkrati pomagali ohraniti tudi njen imidž. Tako jo je leta 1994 kupil Ford, a se ji je odpovedal leta 2007, ko je vajeti kot vodja konzorcija prevzel v avtomobilskih in dirkaških (tudi F1) krogih dobro znani in priznani David Richards.

Odtlej se zdi, da Aston Martin do­življa najlepše čase, saj ga Richardsu uspeva krmariti med podobnimi znamkami s precej večjim zaledjem (finančnim in tehničnim) skozi recesijo in čase, ki avtomobilizmu niso ravno naklonjeni. Eden od vzrokov za uspeh je morda tudi ta, da se je Aston Martin lotil štirivratnih (rapide) in malih (cygnet, rahlo spremenjena toyota IQ) avtomobilov, čeravno so klasični športni kupeji njegova domena zadnjega pol stoletja.

Zagotovo so aston martini precej slave pridobili s pojavitvijo v filmih o tajnem agentu Njenega veličanstva, kjer se je srebrni DB5 prvič pojavil v Goldfingerju leta 1964, nato pa še v osmih poznejših Bondih. Med bolj znanimi filmi z aston martini v stranski vlogi velja omeniti tudi Hitchkockove Ptiče (1963) pa Italijansko misijo (1969), v katerem Michael Caine vozi DB4. Tudi Roger Moore je vozil (rumeni!) AM DBS, toda ne kot Bond, ampak v TV-seriji The Persuaders leta 1971.

TEKST Vinko Kernc, FOTO arhiv Aston Martina

 


Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri