Adrenalinska degustacija v zraku

  • 18.03.2008

S prvo pokušino ni težav: izberete vrsto letenja, ki vas zanima, poiščete prave mojstre, počakate na primerno vreme, odštejete nekaj goldinarjev in zračni ardenalinski šok je vaš! Seveda pa se kaj lahko zgodi, da v tem početju odkrijete smisel svojega življenja … Opozarjamo pa, da vas lahko to še drago stane!

Padalstvo

S tandemom boste lahko odskočili z različnih višin. Ljudje, ki so se v spremstvu izkušenega padalca že odločili za ta podvig, pa pravijo, da se splača odskočiti 4000 metrov nad matero Zemljo, saj traja v tem primeru prosti pad skoraj celo minuto.

Za skok s tandemom boste odšteli okrog 30 tisoč tolarjev. Več na users.volja.net/blueskies ali na www.pristavec.net.

Tekmovanja v padalstvu so sestavljena iz različnih disciplin (npr. skoki na cilj), padalstvo pa je lahko kombinirano s tekmovanjem v alpskem smučanju. »Paraski« je tako kot skok na cilj paradna disciplina slovenskih padalcev.

Balonarstvo

Poleti so lahko kratki (npr. nad Ljubljano) ali pa daljši, kot je polet nad Julijci. Seveda pa je za daljše letalne pustolovščine treba počakati na ustrezne vremenske razmere in zračne tokove.

Cena poleta z balonom je okoli 18 tisoč tolarjev na osebo. Več na straneh www.baloni.info, www.baloni.com ali baloni.net.

Med balonarji je bil dolgo časa najbolj zaželen nepretrgan let okoli sveta. Seveda za to niso dovolj dobri baloni, ki jih vidite nad Ljubljanskim barjem, ampak so ti neprimerno večji in dražji. Biti morajo kombinrani – nad tlemi jih držita vroč zrak in helij. Zahtevajo nepredušno zaprto »košaro«, kjer lahko uravnavajo zračni pritisk, saj se v tako dolgem poletu mnogokrat dvignejo tudi više od najvišjih gora v Himalaji. In ko smo že pri najvišjih gorah sveta: v poznih osemdesetih letih je britanskemu pustolovcu in filmskemu snemalcu Leu Dickinsonu uspel prelet čez vrh Everesta. Štartal je v Nepalu in precej trdo pristal na Tibetu.

Zmajarstvo

Zmajarstvo se je razvilo pred jadralnim letalstvom. Prvi primerki teh zračnih plovil so pri nas nastali 1973. leta. Čeprav je zmaj težji od jadralnega padala in za nošnjo tudi nerodnejši, pa nekateri izkušeni zmajarji, ki so se spoprijeli tudi z jadralnim padalstvom, pravijo, da je v zraku precej varenejši. Sta pa po njihovih besedah delikatnejša vzlet in pristanek. Če smo že omenili najvišjo točko, s katere so poleteli jadralni padalci, povejmo še za zmajarje: najvišji štart so opravili z 8035 metrov visokega Gašerbruma 2 v Pakistanu. Med našimi zmajarji z letanjem v visokih gorah pa lahko vsekakor omenimo Iztoka Tomazina. Med drugim je poletel z Mont Blanca in s Kilimandžara.

Jadralno padalstvo

V tandemu se sicer ne boste mogli približati raznim rekordom v preletih, vseeno pa so občutki najbolj podobni ptičjemu letu. Čeprav jadralni padalci štartajo s kar visokih vzpetin, pa se vam ne bo treba preveč potiti ob hoji navkreber. Tudi padalci ne ljubijo ravno nošnje težkih padal na svojih hrbtih in zato poiščejo prostore za polet tam, kjer se lahko čim bliže pripeljejo z avtomobilom.

Za vožnjo v tandemu boste odšteli okrog 15 tisoč tolarjev. Več na www.bohinj.si/sport/jadralno_padalstvo_si.html ali www.pac-sports.com

Tudi jadralni padalci tekmujejo v skokih na cilj, v preletih, zadnja leta pa tudi v akrobacijah. Med izkušenejšimi je priljubljen tudi para treking, torej večdnevno potovanje s padalom. Takšen večdnevni treking je pred tremi leti uspel tudi dvema Angležema, ki sta po južnih obronkih v tandemu preletela vso nepalsko Himalajo in svoj podvig posnela na video. Njun film je zmagal na mnogih festivalih avanturističnega filma.

Najbolj priljubljene destinacije:

Od vseh teh športov so prav jadralni padalci najbolj odvisni od ustreznih vremenskih razmer in oblikovanosti terena. V Sloveniji so najbolj priljubljeni kraji za tovrstno početje Ambrož pod Krvavcem, Kobariški Stol, Kovk in Lijak nad Vipavsko dolino, Slivnica nad Cerknico itd. Najboljša termika (dvigovanje toplega zraka) pa privablja lovce na preletene daljave v Južnoafriško republiko. Drugi ljubitelji ogleda eksotičnih krajev iz ptičje perspektive pa prisegajo na Kanarske otoke in Rio de Janeiro.

TEKST: Urban Golob

FOTO: Matjaž Kačičnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri