50 izjemnih izjav

  • 15.03.2008

Playboy brez intervjujev ne bi bil to, kar je. Vse se je začelo septembra 1962 in prvi se je bil »mešanici psihoanalize in sojenja pred poroto, pri čemer si novinar pridružuje pravico do navzkrižnega spraševanja«, kakor so mnogi opisovali format Playboyevega intervjuja, pripravljen podvreči džezist Miles Davis. Kdo vse mu je sledil in kaj so povedali? Prebrali smo na desetine izčrpnih, a izjemno zanimivih pogovorov in za vas izluščili 50 izjemnih izjav!

(Foto: *)

9 fotografij v galeriji

1. Imelda Marcos, žena nekdanjega filipinskega diktatorja Marcosa, avgust 1987

»Kar me moti, je to, da so mediji vse čisto narobe razumeli. Mojemu možu, velikemu humanistu, pravijo tiran! Velikemu dikt…, pardon, velikemu humanistu pravijo diktator! To me moti.«

2. Groucho Marx, komik, marec 1974

»Ne pogrešam seksa. Vem, da tega ne morem več opraviti tako, kakor je treba; če bi lahko, bi to še vedno počel. Govoril sem z veliko ljudmi pri 78, 79 letih in vsi so mi rekli, da je to brezupno. Ko ga ne moreš več spraviti pokonci, bi moral odnehati. Ko je človek star okrog 80, bi moral raje prebrati kako knjigo.«

3. Salvador Dali, umetnik, julij 1964

»Simbol mehkih ur ima, kakor vsi moji simboli, veliko pomenov – čeprav nikoli ne vem, kaj pomenijo, ko jih prvič uporabim. Šele po letih se pojavi razlaga – včasih tri ali štiri. Na začetku, ko sem prvič naredil te ure v Parizu, sem verjel, da so le ilustracija tesnobe, trpljenja. Ravno sem pojedel kos camemberta in postal sem obseden z njegovo mehkostjo, z naravo mehkobe same, zato sem te mehke ure dodal pejsažu Port-Lligata v Španiji, ki sem ga že začel delati. Zdaj pa sem prepričan, da je ta slika tudi natančna prerokba odkritja DNK, kode življenja, ki sta jo Watson in Crick odkrila leta 1953 – to je najpomembnejši znanstveni dogodek našega časa – 30 let po Dalijevi sliki. To je res fantastično, kajti to je slika, za katero vsi verjamejo, da je najbolj nora, najbolj iracionalna in najbolj nerazumljiva od vseh Dalijevih del.«

4. Clint Eastwood, igralec in režiser, februar 1974

»Sčasoma bi rad nehal igrati in se posvetil izključno režiranju. Mislim, da bi moral vsak igralec vsaj enkrat v življenju režirati. Tako postaneš bolj toleranten, razumevajoč glede težav, ki se pojavljajo pri snemanju. V bistvu mislim, da bi moral vsak igralec režirati.«

5. Jaser Arafat, vodja PLO, september 1988

»Da, bil sem na poti, da postanem milijonar. Šel sem v Libanon pa potem v Evropo. Libanon je bil takrat postaja na poti. Tja sem hodil nakupovat. Imel sem štiri avtomobile. Nihče tega ne verjame, ampak res sem jih imel. Imel sem chevroleta pa thunderbirda in volkswagna. Ampak sem se jim vsem odrekel, ko sem zapustil Kuvajt in se pridružil našemu boju. Vse svoje bogastvo sem dal revoluciji.«

6. Lech Walesa, vodja poljske Solidarnosti, februar 1982

»Sem zelo nesrečen človek, ki me je usoda – z malo moje pomoči – vrgla v to voditeljsko vlogo. Padel sem vanjo in se šele potem razgledal naokrog. Vloga voditelja se je zdela zanimiva, vzpodbudna – dokler nisem videl, kaj se dogaja za kulisami. Ko sem vse to izvedel, mi sploh ni bilo všeč. Toda hkrati ne morem stran. Videti bi bilo grdo in bilo bi narobe. Če bi me kdo vrgel ven, bi se mu osebno zahvalil. Ko bom odrešen odgovornosti, bom srečen človek. Živel bom drugače. Ribaril, pisal knjige in s tem služil denar. Videl bi rad druge države, potoval po vsem svetu, se ljubil in tako dalje.«

7. Gari Kasparov, šahovski velemojster, november 1989

»Ste nori? Naj vam povem skrivnost. Šah je najbolj nasilen izmed vseh športov. Sem kar dober nogometaš in plavalec na dolge proge, pred kratkim pa sem se začel učiti še tenis, toda lahko vam povem, da ni športa, ki bi bil tako tekmovalen – da, rekel bom grob –, kot je šah. Edini cilj v šahu je dokazati svojo superiornost nad drugim, najpomembnejša superiornost, najbolj totalna, pa je superiornost uma. Nobene sreče ni vmes. Vse mora priti iz glave. Ali boš ti potolkel njega ali pa bo on tebe. Tako preprosto je. Oziroma tako zapleteno.«

8. Arnold Schwarzenegger, igralec in novi guverner Kalifornije, januar 1988

»Politika me sploh ne zanima. Ampak, ne razumite me narobe, rad imam politiko. Zelo pomembno je sodelovati v prihodnosti države.«

9. Salman Rushdie, pisatelj, nad katerim je iranski ajatola Homeini izrekel smrtno obsodbo, april 1996

»Neki novinar mi je rekel: ‘Daj, ne skrbi zaradi tega tipa, Homeinija. Ves čas obsoja ljudi na smrt. Vsak petek obsodi predsednika na smrt. Pozabi na to.’ In mislil sem si, oh, tudi prav. Mogoče je res tako. Mogoče se bo ta vihar polegel že jutri. Pa se ni. Postalo je jasno, da to ni samo retorični prijem.«

10. Woody Allen, komik, maj 1967

»Trenutna seksualna revolucija na kolidžih bi skoraj povzročila, da bi se ponovno vpisal. Ko sem hodil v kolidž, ni bilo nikakršne odkrite seksualne revolucije, samo nekaj gverilskega vojskovanja. In v zasedah nisem bil kaj prida.«

11. Stephen Hawking, fizik, avtor knjige Kratka zgodovina časa, april 1990

»Mislim, da sem v svoji knjigi previden. Vprašanje, ali Bog obstaja in kakšna je njegova narava, puščam odprto. Človek ne more nikoli dokazati, da Bog ne obstaja. Kar sem naredil, je bilo to, da sem pokazal, da se ni nujno sklicevati na Boga, da bi se lahko odločili, kako se je vesolje začelo, ker ga določajo zakoni znanosti. Lahko pa bi tudi rekli, da so bili znanstveni zakoni Božja izbira za uravnavanje dogajanja v vesolju.«

12. Walter Cronkite, legendarni ameriški novinar in TV voditelj, junij 1973

»No, glede tega, ali se strinjam ali ne strinjam z nekaterimi stvarmi, ki jih je počel kot predsednik, moram reči, da ni dvoma, da je imel ogromno izkušenj, ki so ga kvalificirale za to službo. Kar pa se njegove narave tiče, mislim, da je obžalovanja vredna, posebej za moškega na njegovem položaju. Preprosto ne razumem človeka, kot je Nixon – človeka, popolnoma umaknjenega v zasebnost. Da se umakneš in skoraj dvigneš roke in rečeš: ‘Ne približujte se mi.’ To me moti pri komerkoli, pa če je to predsednik Nixon ali sosed. Mora biti zelo žalostno in samotno, če si tako brezbrižen, vzvišen, da nisi sposoben objeti sočloveka. Mislim, da predsednik Nixon ne bi bil rad tak; mislim, da bi bil rad družaben, ljubeč človek. Toda ve, da ni. Tega ni v njem.«

13. Arthur C. Clarke, pisec znanstvene fantastike, julij 1986

»Rad bi živel, dokler ne navežemo stikov z Nezemljani – vsaj da bi vedeli, da so tam. Veliko sem sanjal o tem – z neba se spusti vesoljska ladja in prvi tip, ki stopi z ladje, reče: ‘Odpeljite me k Arthurju C. Clarku. Ampak, seveda, lahko bi tudi rekel: ‘Peljite me k Isacu Asimovu.’ Nočna mora, mar ne? (smeh)«

14. Vladimir Nabokov, pisatelj, januar 1964

»Ne, nikoli ne bom obžaloval Lolite. Bila je kot sestavljanje čudovite sestavljanke. Seveda je popolnoma zasenčila moja druga dela – vsaj tista, napisana v angleščini – toda tega ji ne morem zameriti. Ta mitska nimfeta ima svojevrsten, nežen šarm.«

15. Timothy Leary, LSD-guru, september 1966

»Še nikoli nista bili dve generaciji tako daleč vsaksebi, kot sta danes tista pod 25 letom in starejša generacija. V evolucijskem pogledu nerazumevanje povzroča prelivanje krvi. Da bi to preprečili, sem mlajšo generacijo prosil, naj se za eno leto skulira in to obdobje moratorija izkoristi za to, da razloži svojim staršem – in svojim ječarjem – kaj je LSD, kaj je marihuana, zakaj ju hočemo in nameravamo uporabljati.

Povsem jasno sem povedal, da se tako prostovoljno odrekamo svoji ustavni pravici, da spreminjamo lastno zavest. Toda to sem predlagal kot gesto, s katero bi izobrazili in pomirili starejšo generacijo in dali mlajšim dovolj časa, da bi izvedeli več o tem, kako uporabljati te substance. Zahtevam, da je to obdobje tudi čas moratorija na histerično sprejemanje zakonov in na kazensko zapiranje mladih zaradi posesti LSD-ja in marihuane.«

16. Tennessee Williams, dramatik, april 1973

»Moj profesionalni propad se je začel po Noči legvana. Pravzaprav po letu 1961 sploh nisem dobil pozitivne kritike. Zlomili so me ponavljajoči se neuspehi v teatru in enako tudi Frankova smrt. Vse je šlo narobe. Moje življenje – profesionalno in zasebno – in slednjič se je zlomil še moj um. Ampak se je vrnil – verjamem, da je vsaj deloma tu. Moram reči, da imam še vedno obdobja histeričnega vedenja, ampak saj sem jih vedno imel. Res mislim, da sem zdaj pri zdravi pameti. Nobenih bolečin več ne čutim, le jutranjo slabost.«

17. Stanley Kubrick, filmar, avtor filma 2001: Odiseja v vesolju, september 1968

»Koliko bi danes cenili Mona Liso, če bi Leonardo na dnu platna napisal: ‘Dama se rahlo smeji, ker ima gnile zobe,’ ali pa zato, ‘ker pred ljubimcem skriva neko skrivnost’? Gledalec je preprosto ne bi več občudoval. Nočem, da bi se to zgodilo z 2001.«

18. Sean Connery, igralec, prvi filmski Bond, november 1965

»Mislim, da ni nič narobe s tem, da udariš žensko – čeprav ne priporočam, da to storite tako, kakor če bi udarili moškega. Klofuta je upravičena – če nobena druga alternativa ni bila uspešna in če je bilo dovolj opozoril. Če je ženska ves čas prasica, histerična ali hladnokrvna, potem bi jo udaril. Mislim, da mora biti moški malo naprednejši, pred žensko. Res tako mislim – glede na to, kako je moški grajen, če nič drugega. Se pa ne bi označil za sadista.

A mislim, da je Bond za ženske privlačen zato, ker je odločen, celo krut. Po svoji naravi ženske niso odločne – ‘Naj oblečem to? Naj oblečem ono?’ – in ko pride mimo moški, ki absolutno ve, kaj hoče, je on zanje božji dar. In, seveda, Bond ni nikoli zaljubljen. Vedno naredi, kar hoče, in to je ženskam všeč. Tako laže razumete, zakaj je toliko žensk norih na moške, ki se jim jebe zanje.«

19. Sam Peckinpah, filmar, avgust 1972

»Veste, za kaj gre v tej državi, doktor? Vse je oglaševanje. Vse je pranje možganov. Vse je sranje. Prodajanje izdelkov in prodajanje ljudi, brez razlike med obema. Spet smo v srednjem veku. Poglejte, koga ljudje volijo – Nixona, Wallacea – ubijalske opice naravnost iz votlin, oblečene v ukrojene obleke, ki govorijo in hodijo naokrog s smrtjo v očeh.«

20. Princesa Grace, Grace Kelly, monaška princesa, januar 1966

»Nekatere države v določenih časih potrebujejo diktaturo. Kar se tiče Franca, mislim, da je naredil veliko za Španijo in njene ljudi.«

21. Orson Welles, filmar, dramatik, igralec, marec 1967

»So omejitve glede tega, kaj bo verjetno naredila, ne pa glede tega, kaj ženska lahko stori. Ženskam je uspelo narediti vse; toda verjetnost, da bodo to storile pogosto, je statistično majhna. Malo verjetno je, da jih bo v umetnosti toliko kot moških. Verjamem, da ne bi nikoli bilo umetnosti, če ne bi bilo moških. Toda če ne bi bilo žensk, se moški ne bi nikoli ukvarjali z umetnostjo.«

22. Jack Nicholson, igralec, april 1971

»Bil sem eden prvih v državi, ki so vzeli LSD; to je bilo med laboratorijskimi eksperimenti na Zahodni obali pred kakimi desetimi leti. Tedaj sem bil totalno avanturističen igralec, ki je iskal izkušnje, da bi jih pospravil v svojo duševno omarico in uporabil pri poznejših prispevkih umetnosti. Predstavljajte si, kako je biti na LSD-ju, če o njem ne veste nič. Mislite, da bo tako, kakor če bi se zadeli s travo, kar sem prej počel. Toda v glavi se pojavijo zadeve, ki ni šans, da bi vam jih kdo sugeriral: recimo, da boš videl Boga, da se ti bo stopilo telo, da boš še enkrat izkusil lastno rojstvo, kar se mi je zgodilo na prvem tripu … Nisem bil pripravljen na pol tega sranja.«

23. Mohamed Ali, boksar, november 1975

»Amerika nima prihodnosti! Amerika bo uničena! Alah bo s svojo božansko močjo kaznoval Ameriko! Nasilje, zločini, potresi – vse vrste težav bo. Amerika bo plačala za vse linče, ubijanje sužnjev, za vse, kar je storila črnskemu ljudstvu. Čas Amerike je mimo – če ne bo pravična do črncev, bo gorela!«

24. Miles Davis, džezist, september 1962

»No, nimam dostopa do bančnih računov drugih glasbenikov. Ampak ne, nikoli nisem bil, kako bi temu rekli, reven. Odrasel sem z žepnino in imel sem dolgo traso, po kateri sem raznašal časopise. Shranil sem večino tega, kar sem prislužil, razen tega, kar sem zapravil za plošče. Ampak ko sem prvič zapustil dom kot glasbenik, sem porabil vse, kar sem imel, in ko sem se začel drogirati, sem se zadolžil. Ko pa sem se dovolj spametoval, da sem se znebil te razvade, sem začel služiti več, kot sem mogel porabiti. Zdaj imam precej dober portfelj borznih naložb in to hišo – skupaj z vsem, kar je v njej, je vredna milijon. Imam tudi svojo glasbo, imam Frances in svojega ferrarija – in naše prijatelje. Imam vse, kar si človek lahko želi – če le ne bi bilo tega sranja, teh rasnih predsodkov.«

25. Larry King, voditelj oddaje Larry King Live na CNN, avgust 1990

»Busha bi vprašal: ‘Vam je bolj všeč biti predsednik ali se raje soočate z odločitvami, ki jih mora predsednik sprejemati?’ Kennedyju so bile všeč odločitve; ni mu bilo mar za rezanje trakov. Busha bi vprašal, ali rad rešuje probleme tako, kot rad dviguje kozarce na sprejemih.«

26. Mae West, komedijantka in seks ikona, januar 1971

»Oh, Bog, ne spomnim se, toliko jih je bilo. Ampak nikoli me ni zanimala končna cifra, rezultat – samo igra. Če citiram sama sebe: Ne štejejo moški v mojem življenju, ampak življenje v mojih moških.«

27. Jimmy Carter, bivši ameriški predsednik, november 1976

»Na veliko žensk sem gledal s poželenjem. V srcu sem večkrat prešuštvoval. To je nekaj, kar se Bog zaveda, da bom počel – in sem tudi storil – in kar mi Bog odpušča. Toda to ne pomeni, da obsojam koga, ki ne le da gleda žensko s poželenjem, ampak zapusti svojo ženo in je z drugo zunaj zakonske zveze.«

28. Jean-Paul Sartre, pisatelj, dramatik, filozof, maj 1965

»Kar razjari ljudi, je to, da sem dvakratni izdajalec. Sem buržuj in ostro govorim proti buržoaziji; sem starina, v stikih pa sem v glavnem z mladimi ljudmi. Oni so moje temeljno občinstvo. Moški v štiridesetih me obsojajo, čeprav sem jim bil morda v mladosti všeč. Tako sem dvakratni izdajalec – izdajalec v medgeneracijskem konfliktu in v razredni vojni.«

29. Ian Fleming, avtor Jamesa Bonda, februar 1963

»Mislim, da če hočeš biti kreativen pisec ali karkoli drugega kreativnega, potem moraš biti nevrotik. Jaz vsekakor v mnogih pogledih sem. Nisem čisto prepričan, kako, ampak sem. Melanholičen sem in verjetno tudi malo maničen. Bojim se, da moj interes za to ni globlji od spoznanja, da to velja zame. Možno, da se je vse začelo zaradi preveč privilegiranega otroštva.«

30. Helen Gurley Brown, urednica Cosmopolitana, april 1963

»Ženska se obupno mora poročiti, bolj kot moški. Ona hoče in si želi otroka. Da bi dobila, kar hoče, uporablja vsako razpoložljivo orožje. Seks je eden od njih.«

31. Gabriel Garcia Marquez, pisatelj, februar 1983

»Ljudje težko verjamejo, da moje prijateljstvo s Fidelom temelji na obojestranskem interesu za literaturo. In na ribjih receptih. Tip ve vse, kar je sploh mogoče vedeti o ribjih receptih! Ko je bil nekoč čas za moj odhod na letališče, je rekel: ‘Jaz te bom peljal na letališče.’ Na letališču sva s Fidelom sedela v VIP-prostoru in se še naprej pogovarjala o ribah – letalo je medtem čakalo name.«

32. Frank Sinatra, glasbenik in igralec, februar 1963

»Mislim, da lahko svoje verske občutke povzamem v nekaj odstavkih. Prvič, verjamem vate in vame. Sem kot Albert Schweitzer in Bertrand Russel in Albert Einstein v tem smislu, da spoštujem življenje – v vsaki obliki. Verjamem v naravo, v ptiče, v morje, v nebo, v vse, kar lahko vidim ali za kar obstajajo pravi dokazi. Če so te stvari to, kar mislite z besedo Bog, potem verjamem v Boga. Ne verjamem pa v osebnega boga, pri kateremu bi iskal uteho. Nisem neobčutljiv za človekovo potrebo po veri. Sem za vse, kar vam pomaga prebiti noč, pa naj bo to molitev, pomirjevala ali flaša jack danielsa. Toda zame je religija globoko osebna stvar, v kateri sta človek in Bog sama skupaj, brez posrednika.

Verjamem, da Bog ve, kaj vsakdo od nas hoče in potrebuje. Ni nam treba ob nedeljah v cerkev, da bi ga dosegli. Najdete ga lahko kjerkoli. In če se to sliši heretično, je moj vir precej dober: Matej, Pridiga na gori. Obstaja marsikaj, kar zamerim organizirani religiji. Kristus naj bi bil princ miru, toda v njegovem imenu je bilo prelite več krvi kot v imenu kogarkoli drugega v zgodovini. Pokažite mi en korak naprej, ki je bil storjen v imenu religije, in pokazal vam bom sto korakov nazaj.«

33. Michael Jordan, košarkar, maj 1992

»Ljudje govorijo, da ne bom nikoli sposoben odkorakati, da bom vedno hotel biti v središču pozornosti. Vsi ti stari boksarji se vračajo, jaz pa ne. Ko bom odkorakal, bom šel. Ne bom se osramotil z vrnitvijo, kot da res potrebujem kričanje množice, da bi lahko živel. Bilo je dobro, ko je trajalo. Imam lepe spomine. Ne potrebujem pa tega, da se mi to še enkrat zgodi, da bi lahko naprej živel. Za to imam družino.«

34. Frank Zappa, glasbenik, april 1993

»V javnih službah nočem videti religioznih ljudi, ker delajo za drugega šefa.«

35. Francis Ford Coppola, režiser, julij 1975

»Vse od začetka, ko sem delal svojo raziskavo, je bilo jasno: čeprav je mafija sicilijanski fenomen, ni bilo variante, da bi lahko res cvetela kje drugje kot na plodnih ameriških tleh. Amerika je bila za mafijo absolutno zrela. Vse, v kar je mafija verjela in s čimer naj bi se ukvarjala – absoluten nadzor, ustvarjanje lastnih teritorijev, navijanje cen in odpravljanje konkurence – vse to je bilo tukaj. Pravzaprav je bila korporativna filozofija, iz katere so zrasle nekatere naše največje industrije in velika zasebna bogastva, mafijska filozofija. Tako da so se tisti Italijani, ko so prišli sem, znašli na idealnem kraju.«

36. Fidel Castro, kubanski predsednik, januar 1967

»Mislim, da bom še nekaj let vodil stranko. Če bi rekel, da tega ne želim, bi ljudje mislili, da se mi je zmešalo. Toda ali želite, da govorim iskreno? Skušal bom skrajšati ta čas, kolikor bo le mogoče. Privlačijo me mnoge druge stvari, ki niso uradne dejavnosti. Verjamem, da bi se vsi mi morali upokojiti relativno mladi. Tega ne predlagam kot dolžnost, ampak kot nekaj več – pravico.«

37. Martin Luther King, borec za človekove pravice, umorjen aprila 1968, januar 1965

»Težko je ugotoviti, kdo so avtorji teh smrtnih groženj. Le redko mi mine dan brez kakšne. Nekatere pridejo anonimno po telefonu v mojo pisarno, druge pošljejo – seveda nepodpisane – po pošti. Če bi me nenehno skrbelo zaradi smrti, ne bi mogel funkcionirati. Po določenem času, ko je vaše življenje bolj ali manj stalno v nevarnosti, pridete do točke, ko to možnost na filozofski ravni sprejmete. Moram se soočiti z možnostjo, kot vsi drugi voditelji, da je Amerika danes izjemno bolna nacija in da bi se mi kadarkoli zlahka kaj zgodilo. Verjamem pa, da je moja misija tako zdrava, tako moralna, da če bi izgubil življenje, bi to nekako prispevalo k njej.«

38. David Bowie, glasbenik, september 1976

»Kristus, vse je medijska manipulacija. Rad bi se šel politiko. Nekoč bom. Všeč bi mi bilo biti predsednik vlade. In da, zelo močno verjamem v fašizem. Edini način, kako pospešiti take vrste liberalizem, ki se trenutno usmraja tukaj, je pospeševanje napredka desničarjev, diktatorske tiranije, in to čim prej. Ljudje so se pod vojaško vladavino vedno odzvali z večjo učinkovitostjo. Liberalec izgublja čas: ‘No, dobro, kakšne predloge in ideje imate?’

Pokaži jim, kaj naj delajo, za božjo voljo! Če jim ne boš, se ne bo nič zgodilo. Ne prenesem ljudi, ki samo postopajo. Televizija je najbolj učinkovit fašist, tega mi ni treba poudarjati. Tudi rock zvezde so fašisti. Adolf Hitler je bil ena prvih rock zvezd. Pomislite! Poglejte si kak film in videli boste, kako se je gibal. Mislim, da je bil tako dober kot Jagger. Osupljivo. In, fant, ko je prišel na oder, je znal z občinstvom. Ljubi bog! Nikakršen politik ni bil. Bil je medijski umetnik. Država mu je bila oder.«

39. Federico Fellini, režiser, februar 1966

»Moški v bistvu ni monogamna žival. Poroka je tiranija, kršitev in trpinčenje njegovih naravnih nagonov. Ženska, po drugi strani, pa je nagnjena k temu, da svoj svet ustvari okrog enega moškega. Tragedija sodobnega moškega je v tem, da potrebuje mnoštvo posameznih razmerij, hkrati pa je, vsaj v kulturi, v kateri živim jaz, še vedno prisiljen v enopartnerstvo. Brez tega bi se njegovo življenje lahko razvilo v nekaj zanimivega, v višjo stopnjo evolucije. Zanimivo, ampak multiple vloge nezvestobe izvabljajo iz nekaterih moških najboljše; če ne bi bilo občutka krivde, bi to veljalo za večino moških.«

40. Bob Dylan, glasbenik, marec 1966

»Jah, vedno sem si želel biti Anthony Queen v La Strada. Pa v bistvu ne vedno – samo zadnjih šest let; to niso bile nekakšne otroške sanje. In če že razmišljam o tem, potem bi rekel, da sem vedno hotel biti Brigitte Bardot; ampak o tem res ne bi rad preveč govoril. Nikoli pa nisem hotel biti predsednik. Ko sem bil fantič, je bil predsednik Harry Truman. Le kdo bi hotel biti Harry Truman?«

41. Ingmar Bergman, režiser, junij 1964

»Veste, kaj je filmarstvo? Osem ur trdega dela vsak dan, da dobite tri minute filma. In med temi osmimi urami je morda deset ali dvanajst minut, če ste res srečni, dejanskega ustvarjanja. Morda pa te minute sploh ne pridejo. Potem se moraš pripraviti na novih osem ur in moliti, da boš tokrat dobil tistih deset minut. Vse in vsi na filmskem prizorišču morajo biti usmerjeni na iskanje tistih nekaj minut prave kreativnosti. Obdržati moraš sebe in igralce v neke vrste začaranem krogu. Zunanja navzočnost, četudi povsem prijateljska, je v bistvu tuja temu intimnemu procesu. Vsakič ko je na setu outsider, tvegamo, da bo del predanosti delu, tehnikove, igralčeve ali moje, okrnjen. Zelo malo je treba, da se uniči delikaten občutek popolne potopljenosti v naše delo. Ne moramo tvegati izgube teh vitalnih minut pravega ustvarjanja. Tistih nekajkrat, ko sem naredil izjeme, sem vedno obžaloval.«

42. Hugh Hefner, urednik Playboya, januar 1974

»Hotel sem urejati revijo, ki bi izražala moje poglede, revijo, osvobojeno krivde zaradi spolnosti in ugodij materializma, revijo, ki bi skušala v življenje spet vnesti nekaj igrivosti in užitka. Hkrati pa se mi je izdajanje prefinjene moške revije zdelo najboljši možni način uresničevanja sanj, ki sem jih gojil že od najstniških let: da bi veliko seksal. Oprostite, to mi je kar zletelo iz ust. Ne vem, kaj me je obsedlo. Skratka, prihodnost revije se mi je zdela tako negotova, da na prvi številki sploh ni bilo datuma. Razmišljal sem, da jo bomo pač lahko pustili na prodajnih mestih dlje, če se v prvih tednih ne bo prodala. Sam sem bil celotno uredništvo, pa še jaz nisem imel niti enega samega dneva profesionalnega uredniškega izkustva. Prve številke smo natisnili 70 tisoč izvodov – in prodali skoraj vse v prvih dveh tednih.«

43. Bill Gates, predsednik Microsofta, julij 1994

»Okej, imam vzdevek. Moja družina me kliče Trey, ker sem William Tretji. Moj oče ima enako ime, kar vedno povzroča zmedo, ker ga vsi dobro poznajo, mene pa tudi. Mislili so si, da bom ostal neznan, pa so si rekli: ‘Hej, bomo uporabili isto ime, kaj pa potem!’ Ko me ljudje pokličejo z Bill, je to v službi in tedaj pomislim na vse, kar moram še storiti. Ko pa me pokličejo s Trey, se znajdem v vlogi sina. Tedaj sem mlad. Razmišljam o družini, o tem, da sem samo otrok, ki raste.«

44. Ray Charles, glasbenik, marec 1970

»Rad bi šel v Rusijo. To nima nikakršne zveze z našim zunanjim ministrstvom. Preprosto rad bi šel tja. Intervjuvali so me ruski novinarji in rekli so, da bodo poskusili najti način, da bi lahko prišel odigrat nekaj koncertov, kadar bom pač pripravljen iti. Pravijo, da imam tam veliko oboževalcev. Dobim tudi veliko pisem iz držav, kot sta Češkoslovaška in Jugoslavija. Zaenkrat me iz zunanjega ministrstva še niso poklicali, toda če bi me prosili, naj kam grem – kar pa ne bodo, po tem, ko bodo to prebrali – mislim, da bi bila moja prva izbira Vietnam.«

45. Roman Polanski, režiser, december 1971

»Odkril sem, da mi je všeč seks. Kaj takega! Rad fukam. Se spomnite Kafkove zgodbe o človeku, ki strada v cirkusu? Podiral je svoje lastne rekorde, se postil vedno dlje in dlje, končno pa se je postil tako dolgo, da so vsi pozabili nanj. Končno pride do gladovalca čistilec in ga najde pod kupom slame, se skloni in vpraša: ‘Zakaj si to naredil? Zakaj?’ In s svojimi suhimi ustnicami ter z venečim glasom mu ta odvrne: ‘Sovražil sem hrano!’ To je tako lepo. Nobenega drugega razloga ni imel, da bi stradal. Jaz sem njegovo nasprotje. Fukam, ker rad fukam. In to je vse.«

46. Martin Scorsese, režiser, april 1991

»V mojih filmih ni prav veliko seksa. Resno, v Taksistu je vsa seksualnost potlačena. Če bi bilo v njem kaj pravega seksa, bi to uničilo ves film. Zapomniti si morate, da se v večini svojih filmov ukvarjam s svetovi, v katerih prevladujejo moški, in tem svetovom moram ostati zvest. Vse Italijanke so zelo močne ženske. Ne verjemite tistim neumnostim, da je v hiši šef moški. Ni šans. V osnovi je to matriarhat. Ko sem videl nekatere scenarije, v katerih je ženska le privesek, jih nisem posnel. Zato, predvsem v Dobrih fantih, sem hotel biti prepričan, da je bila vloga ženske močna, kolikor je le mogoče. Še vedno pa ima film naslov Dobri fantje in moški so tisti, ki so razsekavali trupla, ne ženske.«

47. Albert Speer, Hitlerjev minister za oboroževanje, junij 1971

»Želim si, da bi ji lahko kaj rekel, kaj, kar bi lahko rešilo njeno mlado življenje, toda seveda ni bilo načina, da bi lahko vplival nanjo. ‘Hotel me je poslati nazaj v München,’ je rekla, ‘toda odklonila sem; končala bom tukaj.’ Eva Braun, Hitlerjeva osovražena ljubica, edina oseba v bunkerju, ki je bila sposobna sočutja, me je žalostno vprašala: ‘Zakaj je treba ubiti toliko ljudi? Vse je zaman …’ Njene besede so mi odmevale v mislih, ko sva se poslovila. Eva je ohranila svojo bridko vedrino.

Bilo je tri zjutraj, ko sem zapustil njeno sobo, toda Hitler je bil še vedno pokonci in obiskal sem ga, da bi se poslovila. Stal je pred menoj, shujšan, tresoč se, senca človeka. To najino zadnje srečanje je globoko vplivalo name in me močno zmedlo. Je bila ta prikazen res človek, v katerega sem verjel, ki sem ga tako zelo dolgo spoštoval, ljubil in sovražil, mogočni firer, ki sem mu v zadnjih 15 letih posvetil vse svoje telesne in duhovne sposobnosti?«

48. Kurt Vonnegut, pisatelj, julij 1973

»Nisem ravno hvaležen za Darwina, čeprav sumim, da je imel prav. Njegove ideje delajo ljudi bolj krute. Darvinizem nam pravi, da si ljudje, ki so bolni, zaslužijo biti bolni, da si ljudje, ki so v težavah, zaslužijo biti v težavah. Ko kdo umre, si kruti darvinisti domišljajo, da se očitno nekako izboljšujemo. Vsakdo, kdor je na vrhu, pa je na vrhu zato, ker je boljša žival od nas. To je socialni darvinizem zadnjega stoletja, ki še kar cveti. Ampak pozabite Darwina.

Pisci smo specializirane celice in skozi nas se izraža celotna družba – smo kot čutilne celice na površini vašega telesa, ki služijo telesu kot celoti. Ko je družba v veliki nevarnosti, se bodo verjetno oglasili alarmi. Imam teorijo kanarčka v rudniku, ki velja za umetnost. Saj veste, rudarji so s seboj v rove jemali kanarčke, da bi zaznali plin, še preden bi možje zboleli. In to so umetniki zagotovo počeli, ko je šlo za Vietnam. Ampak njihova opozorila niso pomenila nič. Nihče pomemben ni maral zanje. Jaz pa še vedno mislim, da bi morali biti umetniki – vsi umetniki – cenjeni kot družbeni alarmni sistemi.«

49. Anthony Hopkins, igralec, marec 1994

»Ne tiče me se, kaj ljudje o meni govorijo ali mislijo. Sem, kar sem, in to, kar delam, delam za zabavo. Vse to je všteto v igro. Čudovito igro, igro življenja z življenjem samim. Nič, kar bi lahko zmagal, nič, kar bi lahko izgubil, nič, kar bi lahko dokazal. Zakaj zaradi sebe samega sem nihče. Zaradi sebe samega sem bil nihče. To sem si izmislil v trenutku resne depresije pred kakšnimi petnajstimi leti. Sedel sem na vrtu hotela sredi Rima in postalo mi je jasno. Odtlej si to ves čas ponavljam. Kot mantro. V mojem življenju se je od takrat zgodilo mnogo izjemnih stvari.«

50. Kathleen Turner, igralka, maj 1986

»Mislim, da je Jack Nicholson osupljiv igralec. Enkraten je. Ne vem – pri nekaterih igralcih, z Jackom vred, ne gre za to, zakaj so tako dobri, ampak preprosto so, kdor so. Jack je tehnično izvrsten. Nikoli ti ni treba skrbeti – Jack bo poskrbel za vse. Kar malo razvajena sem postala, ko sem delala z njim. Vse, kar se morala, je bilo igrati – to je vse.«

IZBOR: Barbara Bizjak

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri