48ur v Lizboni: Mesto hrepenenja

  • 10.12.2007

Lizbona ima dušo, podobno fadu: močno in strastno, hkrati pa polno spominov, hrepenenja in nostalgije, zbranih v le eni besedi, saduade. Stari deli mesta pripovedujejo zgodbo minulih dni, novi del Lizbone pa v utripajočem ritmu prihodnosti odkriva povsem drugo zgodbo.

11 fotografij v galeriji

Petek

18.00 – Sprehod skozi preteklost

Letnica, ki je v Lizboni ne boste preslišali, je 1755, ko je mesto razrušil katastrofalen potres in uničil njegov spodnji del. V paniki se je najbolj herojsko odzval Marques de Pombal, premier v vladi kralja Joa~oa I., ki je imel tudi največ zaslug za obnovo spodnjega dela mesta Baixa v preprostem simetričnem slogu konca 18. stoletja. Danes je to osrednji del mesta, prepoln trgovin, restavracij in barov, glavna ulica Rua Augusta pa je s tipično portugalsko pisanimi pločniki kot nalašč za pohajkovanje. Rua Augusta povezuje dva trga: Prac,a do Comércio, ki je na nabrežju reke Tejo, in Prac,a do Dom Pedro IV, imenovan tudi Rossio, ki mu dominira monumentalen vhod na železniško postajo.

20.00 – Arabsko nasledstvo

Najstarejši predel mesta, mavrska četrt Alfama, je bil osnovan v dobi arabske vladavine. Če mislite, da se boste naslajali nad arabsko arhitekturo, se motite. Portugalci so mesto osvojili leta 1147, že v 13. stoletju pa je Lizbona postala glavno mesto. Vse, kar je ostalo, je načrt ulic in stavb, tipičnih za mavrske četrti, kar pomeni, da se zlahka zgubite v labirintu ozkih uličic. A brez strahu: prebivalci Lizbone vedno z veseljem pomagajo. Pozor! Alfama se razprostira na treh bregovih – Sao Jorge s trdnjavo istega imena, Grac,a in Senhora do Monte, kamor bo vzpon netreniranim povzročil manjše preglavice. Zato predlagamo, da v »položni« Baixi skočite na tramvaj številka 28, ki vas bo odpeljal v srce Alfame.

21:00 – Zvok usode

V čarobno strastnem glasu pevke fada boste občutili dušo mesta, in kje drugje bi jo občutili bolje kot v Alfami? Fado je bil namreč rojen v 18. stoletju prav v tej četrti, tedaj delavski z večkulturnim prebivalstvom. Zato lahko v njem začutite vpliv Afrike, pomešan s portugalsko tradicijo trubadurstva. Fado pomeni usodo, ki se ji morate prepustiti, ker je, kot govorijo stihi, neizbežna. Prepustite se torej usodi vsaj za ta večer in ji dopustite, da vas opijeta pesem in portovec ...

Sobota

9:00 – Lizbonski Betlehem

Četrt, ki je najboljša priča slavne portugalske preteklosti, moči in bogastva, je Belém, v prevodu Betlehem. Začnite z belemskim stolpom, ki je nekoč skupaj s sestro dvojčico, zdavnaj potonulo v hladnih vodah Teja, branil vhod v lizbonsko pristanišče. Ob veličastnem pogledu na mogočni ocean boste doumeli strast portugalskih pomorščakov do odkrivanja neznanih daljav. Imena teh junakov so za večno zapisana na kamnitem premcu Spomenika odkritij (Padra~o dos Descobrimentos), enem od simbolov Lizbone. Če se je ob prebiranju imen v vas zbudila duša morjeplovca, obiščite samostan svetega Jeroni­ma. V zahodnem krilu je namreč pomorski muzej z modeli ladij od dobe velikih odkritij do danes.

11:00 – Strogo varovano

Ker se želodec že oglaša, vam predlagamo majhno sladko zadovoljstvo. Nedaleč od samostana v slaščičarni Pastéis do Belém poskusite najbolje varovano skrivnost portugalske kuhinje – recept za košarico iz listnatega testa s kremo, ki spominja na kremne rezine, zapečeno in posuto s cimetom, tako ljubosumno skrivajo, da lahko zaposlene sodno preganjajo, če bi ga izdali.

12:00 – spoliran kamen

Opazili ste, da sta zunanjost in notranjščina zgradb pogosto prekrita s pisanimi ploščicami, ki dajejo mestu edinstven videz. Imenujejo se azulejo in so še ena arabska zapuščina. Najlepše primerke si lahko ogledate v Narodnem muzeju azulejev.

14:00 – Kraljestvo bakalarja

In zakaj ne bi kosili kar v muzeju? Ne bojte se, na jedilnem listu niso ploščice, ampak izvrstne solate in ribje specialitete. Portugalci najraje jedo bakalar oziroma bacalhau. Poznajo kar 365 načinov in receptov za njegovo pripravo, za vsak dan v letu po enega. Zalijte ga z vinho verde.

16:00 – Avenija svobode trošenja

Avenida da Liberdade je ena najbolj elegantnih lizbonskih ulic. Dolga približno 1300 metrov z drevoredom na sredini je izvrstno sprehajališče in kraj, kjer lahko na široko razprete denarnico. Tu so svoj prostor našli elegantni butiki, banke in ambasade ...

18:00 – Havana v Lizboni

Na naslovu Largo do Chiado je Havaneza House, ena najstarejših trgovin v mestu, odprta že od leta 1865. Ponujajo najbolj znane znamke cigar, cigaret in tobaka.

19:00 – Pristaniško življenje

Ko se je pristanišče iz centra preselilo v severne predele mesta, so se nekdanja neugledna skladišča spremenila v luksuzne bare, restavracije, klube in diskoteke. Doca de Santo Amaro (doki svetega Amara) na obrežju Teja so najbolj znani po restavracijah s pretežno ribjim menijem, pogledom na marino in na Most 25. aprila. Nekatere od najbolj znanih restavracij so Armazem 14, Espalha Brasas, Zeno. Preverite, če drži izrek Portugalcev, ki pravijo, da je ženska kot sardela: manjša ko je, boljša je. Začnite s sardelami ...

22:00 – Kako postati skladiščnik?

... v nadaljevanju pa preverite resničnost drugega dela izreka. Sprehodite se do Salsa Latina ali do najbolj priljubljenega kluba Dock’s. Če želite večer končati v bolj groove ambientu, izberite Blues Café. Ali pa se preprosto uskladiščite v katerem od teh armazemov (skladišč) s koktajlom v roki in »sardelico« ob sebi.

Nedelja

10:00 – Črno in rumeno zlato

Čeprav v Lizboni res ni težko dobiti skodelice kave, je pravo mesto za kavoholike Café A Brasileira. V času, ko je bila Brazilija še portugalska kolonija, so Portugalci poleg ogromnih količin zlata, s katerim so kitili svoje žene in cerkvene oltarje, uvažali tudi kavo. Tradicija se je obdržala do danes. Omenjena kavarna je ena najbolj znanih razglednic Lizbone in morda se boste na njej znašli tudi sami ali v družbi bronastega kipa, posvečenega pesniku Fernandu Pessoi.

11:30 – Visoka četrt

Stari del Lizbone je zgrajen na sedmih gričih, zato je v mestu več elevadorjev ali dvigal. Elevador Sta. Justa vas popelje v četrt Barrio Alto, kjer si lahko s panoramskega razgledišča ogledate celotno mesto.

13:00 – Vrtnica ulice v Ulici vrtnic

Med sprehodom po Barriu Altu ali med vožnjo z majhnimi tramvaji, ki zanesljivo služijo prebivalcem že več kot 100 let, boste odkrili drugačno Lizbono, polno trgovinic, barov in restavracij. Predlagamo kosilo v novo odprti restavraciji Rosa da Rua na ulici Rua da Rosa. Ne zamudite paradižnikove juhe.

15:00 – Po Expu

Čas je za moderno Lizbono! Parque das Nac,őes je del, ki je nastal v času svetovne razstave leta 1998. Prevoz ne bo problem, saj so cene taksijev razumne, lahko pa se zapeljete tudi z rdečo progo (linea vermelha) podzemne železnice, ki je bila zgrajena zaradi povezave centra z razstaviščem. Ko izstopite na postaji Oriente in prečkate cesto, se obrnite in poglejte impresivno arhitekturo Santiaga Calatrave.

16:00 – Dediščina prihodnosti

Park narodov, kakor se imenuje ta del mesta, je nenehno gradbišče s predvidenimi 340 hektari poslovnih in stanovanjskih prostorov in parkov. Pavilh~ao Atl~antico, večnamenski pavilijon v obliki školjke, Portugalski pavilijon in drugi največji ocenarij na svetu so hiti sodobne arhitekture. Paša za oči je še zlasti oceanarij s petimi bazeni z morsko floro in favno, ki predstavljajo štiri svetovne oceane, največji središčni pa predstavlja univerzalno Morje sveta. Najboljši način, da si ogledate celoten kompleks, je žičnica – Teleférico, dolga več kot kilometer, 20 metrov nad morjem.

18:30 – Kot češnja na torti

Privoščite si kozarček ginjinha v A Ginjinha. V okusu češnjevega likerja je zajeta vsa Lizbona, ki jo boste s pogledom še zadnjič objeli z letala, s steklenico ginjinhe v roki pa se je boste spominjali še dolgo.

Sladki užitek portovca

Porto je daleč, a kozarec portovca je tudi v Lizboni na dosegu roke. V Solar do vinho do Porto poskusite sladko desertno vino, ki je proslavilo mesto, iz katerega prihaja. Če smo bolj natančni: vinogradi so v dolini reke Douro, na katere severnem bregu je zraslo mesto Porto, na levem pa mesto Villa nova da Gaia. In prav od tam prihajajo vsa velika imena vinarjev, Caléma, Ramos Pinta, Ferreire, Sandemana in Taylora.

TEKST: Lucija Dužević

FOTO: Fotospring, Instituto de Turismo de Portugal, Lapa Palace

ZEMLJEVID: Damijan Jerič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri