48 ur: Istanbul

  • 25.05.2007

Orient ekspres, smer Evropa

Istanbul so vedno označevala nasprotja – staro in novo, vzhod in zahod, versko in posvetno. V času, ko si največje turško mesto prizadeva premostiti razcep med krščansko Evropo in muslimanskim svetom, je razdvojena duša mesta privlačnejša kot kdajkoli.

(Foto: ?)

17 fotografij v galeriji

Petek

19:00 – Pristanek v objemu Atatürka

Edino mesto, ki se razprostira na dveh celinah, je postalo dosegljivo v le dveh urah. Z Brnika vas vsak dan v Istanbul popelje slovenski letalski prevoznik, ob bolj človeški uri pa boste v petek popoldne na 26 kilometrov oddaljenem letališču Atatürk pristali s turškim Turkish Airlines (www.turkishairlines.com).

20:00 – Sobica v zaporu

Po prihodu si najprej poiščite toplo posteljo. Če želite biti v bližini znamenitosti, se zapeljite naravnost v predel Sultanahmed, kjer je le nekaj korakov od znamenite Modre mošeje in Hagije Sofije vaš novi dom lahko na prestižnem naslovu Four Seasons Hotel (www.fourseasons.com/istanbul). Nekdanji turški zapor z le 65 celicami, ups, oprostite, razkošnimi sobanami, vam bo izkazal neizmerno gostoljub­je že za skromnih 390 dolarčkov, kolikor znaša njihova zares »akcijska« zimska promocijska cena. Če pa vam ni kaj dosti do velikih imen, se z brezplačnim vodnim taksijem zapeljite do hotela Sumahan (www.sumahan.com) v azijskem delu mesta, imenovanem Cengelkoy. Nekdanjo destilarno iz 19. stoletja je lastnica Nedret Butler spremenila v butični hotel, ki živi z Bosporjem – delom mesta, kjer lahko najbolje opazujete, kako geografija piše zgodovino.

21:00 – Sodobna orientalska pravljica

Svojo pravljico iz 1001 noči doživite v Beyoglu, predelu na severni strani Zlatega Roga, ki so ga v 19. stoletju pozidali v sodobnem, evropskem slogu. Časa za turške kebabe in baklave bo še dovolj, najprej si privoščite večerjo v restavraciji in klubu 360 (www.360istanbul.com). Kot že samo ime pove, zastekljeni prostori ponujajo neomejen pogled na mesto. Glavni kuhar, v Južni Afriki rojeni Mike Norman, je mojster mešanja okusov z različnih koncev sveta, zato se ne čudite, če boste na jedilnem listu zagledali španske sardine v omaki iz mandljev, česna ter smetane in sočni libanonski kibeh in začinjeni kitajski dim sum. Ne prenajejte se, saj vas čaka naporna noč! V klubu Babylon (Bender Sokak 3) pet večerov v tednu gostijo glasbenike vseh mogočih zvrsti, od afro-kubanskih ritmov do džeza in alternativnega rocka. Največ moških pogledov pa se ustavlja na mičnih Turkinjah, ki v oprijetem džinsu vrtijo boke v slogu trebušnih plesalk. Ja, orient v najbolj zapeljivi podobi! Predvsem v poletnih mesecih ne zamudite koktajla na visokih barskih stolih kluba Leb-i Derya (www.lebiderya.com). Bar je dobesedno pod zvezdami, saj s terase gledate neposredno na osvetljeno mesto, ki se prebuja v nov dan.

Sobota

8:00 – Turška kava

Jutranje slabosti bo najbolje pregnati na tržnici začimb, kjer si med posušenim sadjem, semeni, oreščki, čaji in začimbami privoščite aromatično pravo turško kavo. Raziskovanje eksotičnih vonjev in okusov lahko nadaljujete na Hasircilar Caddesi, ki teče od zahodne strani tržnice, kjer boste našli še več začimb in prigrizkov.

9:00 – Med vzhodom in zahodom

Hagija Sofija ali cerkev božanske modrosti nas opominja na zapletene odnose med Turčijo in zahodno Evropo. V nekoč največji cerkvi krščanskega sveta niso vodili krščanskega obreda že od daljnega leta 1453, ko je mesto padlo pod oblast Otomanskega cesarstva. Cerkev, zgrajena v šestem stoletju, in kasnejša mošeja je danes muzej z obnovljenimi krščanskimi mozaiki, ki se za pozornost obiskovalcev kosajo z islamskimi simboli.

10:00 – Otomanski Disneyland

Čeprav se pravi popotniki izogibajo krajem, ki jih oblegajo turisti s fotoaparati za enkratno uporabo in z malico v nahrbtnikih, si vzemite čas za ogled Modre mošeje, simbola mesta, zgrajenega v 17. stoletju. Ime modra si je prislužila zaradi čudovitih modrih ploščic, šest minaretov pa ima pravzaprav po pomoti, saj je Sultan Ahmed I., ki je mošejo dal zgraditi, zahteval minarete iz zlata. V turščini je zlato altin, arhitekt pa ga je razumel alti, kar pomeni šest. Ne pustite se zapeljati prijaznim besedam kurdskih prodajalcev preprog, če se jim ne morete upreti, pa obiščite galerijo preprog Mehmet Çetinkaya v obskurni uličici v bližini mošeje. Čeprav ne najcenejša, je eden od obveznih postankov vseh pomembnih preprodajalcev preprog (Kucukayasofya Caddesi, 7 Tavukhane sokak, Sultanahmet).

11:00 – Umetnost v carinarnici

Galerija Istanbul Modern (www.istanbulmodern.org), odprta oktobra leta 2004, ponuja na ogled dela, ki so Turčijo nekoč in jo še danes povezujejo z Evropo. Če vas umetniško spogledovanje z zahodom ne bo navdušilo, pa ne boste ostali ravnodušni ob pogledu, ki ga stavba nekdanje carinarnice ponuja na ves Bospor. Pa še dobra novica za lačne: svoje drage ljubitelje umetnosti lahko počakate tudi ob krožniku slastnega turškega boreka v restavraciji muzeja, ki vas ne bo prikrajšala za čudovit razgled.

13:00 – Kraljevski kebab

Nekoč je veljal za plebejskega, danes pa je kebab zopet »in«. V restavraciji Komsu (Vali Konagi Caddesi Isik Apt. No: 8B) v sodobni izvedbi rustikalnega ambienta ponujajo odlične meze (prigrizke), a nič se ne more primerjati z južnoanatolskimi kebabi. Poplaknite jih s katerim od piv, ki jih varijo v mestu, na primer efezom ali tuborgom. Slastne kebabe pripravljajo tudi v restavraciji Hamdi v bližini tržnice začimb, kjer lahko uživate tudi v čudovitem pogledu na mesto (Tahmis caddesi, 17 Kalćin sokak, Eminönü).

15:00 – Veliki bazaar … kiča

V mesto, v katero se je le v zadnjih dveh letih priselilo 400 tisoč ljudi, ogromno prebivalcev še vedno živi od trgovanja, kakor so njihovi predniki pred stoletji. Obisk »znamenite« velike tržnice, na kateri naj bi originalne turške preproge (strojno stkane na Kitajskem), nakit, sumljivo podoben tistemu iz Indije, in oblačila vodilnih imen svetovne mode, sešitih v Vietnamu, prodajali na kar štiri tisoč stojnicah, je predvsem zabaven. Turki so prijazen narod, a prodajalci na bazarju se res ne bi smeli tako zelo truditi. Seveda lahko najdete tudi izdelke vrhunske kakovosti, a za resnejše nakupovanje najprej spoznajte domačina, ki vam bo pomagal pri barantanju in jezikovnih ovirah.

17:00 – Boleča sprostitev

Le kdo še ni slišal za turško savno? Prav zato, ker turški hamam ni le savna z veliko pare, si po stresnem barantanju na bazarju vzemite čas zase in obiščite Cagaloglu Hamami (www.cagalogluhamami.com.tr). Pod imenom Oriental luxury service vam ponujajo temeljito umivanje in masažo, ki še zdaleč ni nežna, a začuda se boste po ‘obdelavi’ počutili kot prerojeni. Moški del je odprt vsak dan v tednu od 8:00 do 22:00.

20:00 – Iz starega v novo

Trenutno eden najbolj vročih naslovov v Istanbulu je restavracija Mikla (Mesrutiyet Caddesi 167/185). Glavni kuhar Mehmet Gurs je odraščal na Švedskem, kar se pozna tudi v njegovi svetovljanski kuhinji, v kateri piščančje prsi na žaru dopolnjuje s sokom granatnih jabolk, lešniki in peteršiljem. Obilne večerje niso zdrave, zato obiščite klube, ki ste jih med včerajšnjo odisejado spustili. Kraljica Bosporja, klub Reina (www.reina.com.tr), je zbirališče turške lepote in slave na evropski strani bosporskega mostu. Posebno poleti je center dogajanja ob bosporskih plažah v klubu Anjelique (www.istanbuldoors.com). Klub in restavracija NuTeras (NuTeras Mesrutiyet Caddesi 149/6), na svojo teraso privablja najbolj bele in najbolj oprijete srajčke Istanbula in pogled izza točilnega pulta na mesto pod vami bi prav lahko zamenjali s pogledom na Miami, le vitki minareti mošej vas bodo opozorili, da ni tako.

Nedelja

10:00 – Cesarjeva oblačila

Nedeljsko dopoldne začnite z ogledom palače Topkapi (www.ee.bilkent.edu.tr), skoraj štiristoletnega sedeža Otomanskega cesarstva, kjer se boste v vsaki sobani znova čudili bogastvu in moči enega največjih imperijev v zgodovini. Posebno zanimiv je sprehod skozi harem. Ah, težko življenje, zadovoljiti mnoge žene …

12:00 – Kosilo s sleherniki

Po spoznavanju ultrasodobnih in priljub­ljenih shajališč elite si privoščite kosilo v restavraciji Refik (Sofyali Sokak 10), kjer boste sarmice, jajčevce, čičeriko na sto in en način in druge meze »mezili« skupaj s turškimi družinami in prijatelji. Prijetno družinsko ozračje v tej več kot 50 let delujoči »mehani« bo občasno zmotil le glasen vzklik po šilcu žgočega žganja, imenovanega raki.

15:00 – Stik z morjem

Analitiki napovedujejo, da bo do leta 2010 v Istanbulu živelo več kot 12 milijonov prebivalcev. Ker je mesto nemogoče spoznati, si odpočijte in si ga oglejte z drugačne perspektive – sedite na tramvaj in se zapeljite do Eminonuja, tam pa kupite karto za tra­jekt, ki vas bo popeljal po Bosporju. Vožnja s »prosjaškim trajektom«, tako ga namreč imenujejo, ker se ustavlja v skoraj vsakem pristanu in »prosi« za potnike, se konča v Anadolu kavagi, kjer se lahko povzpnete do trdnjave s pogledom na območje, kjer se stikata Bospor in Črno morje. Ob vrnitvi prisluhnite večerni molitvi, ki se iz minaretov razlega po mestu. Čeprav je Istanbul vodilni primer sekularnega islama in se s svetlobno hitrostjo spreminja v metropolo zahodnih nazorov, še vedno diha svojo pravljico mističnega orienta, kar mu daje šarm, ki si ga ne pusti vzeti.

Jasmina Dvoršek

Foto: Fotospring,

Aleš Bravničar,

Aleš Pavletič

Zemljevid: Damijan Jerič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri