48 ur: Havana

  • 24.05.2007

Kraljica Karibov

Obstaja le eno mesto, kjer črnci in belci živijo v popolnem sožitju, kjer iz vsakega lokala odmevajo melodije salse in kjer se kljub mesečni plači, ki znaša nekaj deset evrov, skoraj vsi vozijo v limuzinah.

(Foto: Aleš Bravničar)

11 fotografij v galeriji

Petek

18:30 Prvi vtisi

Havana je včasih veljala za enega najprestižnejših karibskih letoviških krajev. Sonce, palme in igralnice so vabili na tisoče bogatih Američanov, ki so prihajali v njene bleščeče hotele na poceni pijačo, zabavo in vabljive kraljice noči. V mestu je bilo mogoče srečati celo Humphreyja Bogarta ali Spencerja Tracyja, ki sta se ob daiquirijih in cigarah zabavala pri ruletnih mizah, lasti velikega mafijskega botra Meyerja Lanskyja.

Na silvestrski večer leta 1958 pa je počilo. Mladi revolucionar Fidel Castro je s svojo gverilsko vojsko vkorakal v mesto in pregnal diktatorja Batisto iz dežele. Do dandanes se podoba kubanske prestolnice ni veliko spremenila – skoraj 200 let stare kolonialne stavbe se počasi podirajo in po ulicah še vedno vozijo stari ameriški avtomobili. A čeprav je od Guantanamere do filma Buena Vista Social Club minilo več kot 40 let, ostajajo prebivalci Havane topli, prijazni in vedno polni presenečenj.

20:00 Namestitev

Seveda lahko izbirate – legendarni visoki hoteli (veliki lepotec iz 30. let, hotel Nacional, je vrhunec havanskega razkošja s slogom) iz časov Batistovega režima ali pa spanje pri domačinih v stanovanjih sredi mesta za približno 20 evrov na noč. Ta izbira je veliko bolj zanimiva in omogoča pristen vpogled v življenje meščanov te čudovite karibske lepotice.

21:30 La primera noche

Lahko se poizkusite v plesu v kateri od diskotek, se zavrtite v ritmu salse ali pa utopite žalost v pridušenem džezu v klubu La Zorra y El Cuervo (Calle 23 in O). Za pogumne (draga vstopnina!) pa je tu še vedno legendarna, neponovljiva Tropicana, najbolj znani kubanski kabaret na prostem, kjer so včasih prepevali Nat King Cole, Benny Moré in Maurice Chevalier. Ko je na sporedu pravi kabaret v stilu 50. let, je na odru tudi do 200 plesalcev in plesalk. Če le zunaj ne dežuje.

1:00 Sprehod v mesečini

Za varnost v mestu je dobro poskrbljeno, saj boste našli miličnika (na Kubi imajo seveda stare dobre miličnike, natančneje pripadnike Ljudske revolucionarne milice) na vsakem vogalu. Nekatere četrti so bolj izpostavljene kot druge, malo bolj je treba biti previden ponoči, vendar nikakor ni razloga za paniko. V Havani lahko iz vroče noči v klubu mirno odpešačite domov tudi ob treh zjutraj.

Sobota

9:30 Skromne izložbe

Na Kubi lahko dobite vse ali nič – odvis­no od tega, kaj iščete. Revnejši ljudje, ki nimajo dostopa do trdne valute, kupujejo subvencionirana živila v vladnih trgovinah s posebno knjižico, imenovano libreta, v katero jim prodajalci zapisujejo, koliko od omejenih količin so ta mesec že izkoristili. Za tujo valuto se dobi mnogo več – od dobre glasbe in inštrumentov do slik kubanskih slikarjev na turistični tržnici v starem mestu. Za pravi vpogled v ­nekapitalistični način potrošnje pokukajte v nekdanjo veleblagovnico Woolworths na Avenida de Italia.

12:00 Po mestu

La Habana Vieja, staro mestno jedro, ki je mirno in nedotaknjeno preživelo vse tegobe vojn in revolucij, je danes odličen primerek španske kolonialne arhitekture – Unesco ga je leta 1982 uvrstil na svoj seznam kulturne dediščine. Poleg romantičnega starega mestnega jedra sta osrednji del Havane še četrti Vedado in Centro, prav tu pa so skoncentrirane skoraj vse zanimivosti, ki jih Havana ponuja, od muzeja revolucije in Malecona pa vse do ozkih uličic Obispo, Obrapia in O'Reilly.

Kdor se naveliča ogledovanja napol podrtih misterioznih stavb, pod katerimi ponosni lastniki popravljajo svoje stare 'maquine', kot v zanosu pravijo ameriškim avtomobilom, jo lahko mahne z bicitaxijem (latino verzijo rikše) ali pa camello (mestnim avtobusom, ki je v bistvu tovornjak z 'dvogrbim' priklopnikom za več sto ljudi) do parka Las Ruinas.

14:30 Kreolsko kosilo

Kubanska hrana je tipično kreolska: svinjina (cerdo), piščanec (pollo), ribe (pescado), riž s črnim fižolom (morros y christianos, 'črnci in belci') ali banana (platano), tapioka (yucca), kumare in paradižnik. V Havani in drugje na Kubi so leta 1995 dovolili odprtje malih zasebnih restavracij, imenovanih paladar. Te so omejene na največ 12 stolov in so pogosto kar znotraj stanovanj.

Dovoljeno jim je ponujati vse zgoraj naštete jedi, ne smejo pa prodajati jastoga in govedine. Vse krave so namreč v državni lasti in govedino lahko dobite le v državnih restavracijah, imenovanih parador. Včasih lastnik naredi izjemo in vam prinese jastoga 'na šverc', potem pa vam pokaže vrata posebne sobe, ki je odmaknjena od oči javnosti, in vam tam pripravi mizo, da lahko v miru pojeste prepovedano hrano. Ena takih restavracij je Seaman v kitajski četrti (vogal Zanja in Escobar) – jastog termidor stane le nekaj evrov!

16:00 Druženje z domačini

Ljudje v Havani in nasploh po vsej Kubi živijo na ulici. Veliko raje, kot da čepijo v asketskih, vlažnih stanovanjih, si prinesejo stole na vhode hiš ali pa sedejo kar na pločnik. Prebivalci Havane so izjemno odprti in topli ljudje, kljub vsem težavam, ki jih pestijo (pomanjkanje skoraj vsega, od hrane in zdravil do gradbenega materiala in rezervnih delov za avtomobile).

Moški so veseli in nasmejani v svojih natikačih in kratkih hlačah, ženske srednjih let pa si najraje oblečejo pajkice v čim bolj živih barvah, da do izraza pride njihov ponos – velika, okrogla afriška zadnjica. Na ulici vas bodo vsi z zanimanjem ogovorili, eni dobronamerno, drugi z željo po hitrem zaslužku.

18:00 Ohladitev

Vsako večje mesto na Kubi ima prodajalno sladoleda Coppelia. Sladoled je izvrsten in v Havani domačini v vrstah čakajo dolge ure, da bi prišli noter. Varnostniki, ki stojijo ob vsakem vhodu, jih spuščajo noter periodično in po skupinah. To je izvrsten kraj za flirtanje in parčkanje.

19:30 Velika platna

Kubanci obožujejo kino. Pred pisanimi kinodvoranami – Havana jih ima

približno 200 – je vedno nepopisna gneča, zato mora včasih, še zlasti pa ob festivalu latinskoameriškega filma, ki je vsako leto v začetku decembra (tik pred festivalom džeza), priskočiti na pomoč ljudska milica, ki poskrbi za red in disciplino.

21:30 »Moj mojito v Bodeguiti«

Znani Hemingwayev rek je postal glavni magnet za obisk La Bodeguite Del Medio, najslavnejšega bara v mestu (Emperado 207), kjer so podpisi na stenah (Castro, Allende, Nat King Cole) prav tako famoz­ni kot njihov pregovorno dragi mojito. Tu lahko v atmosferi uživate do polnoči, če pa vas zagrabi lakota, lahko naročite tudi odojkov asado.

'Papa' Ernest je imel tudi svoj najljubši kraj za ledene daiquirije – to je prav toliko slavna El Floridita (Obispo 557), kjer ponujajo Hemingway Special s sokom grejpa in limone. Težava omenjenih lokalov je gneča turistov, ki pridejo na izlet iz Varadera – za bolj diskretno pijačo (in rahlo pristnejši občutek ob dobri glasbi in nižjih cenah) jo mahnite v La Lluvia de Oro v srcu starega mesta.

Nedelja

9:00 Ujemite proslavo

Biti v Havani za kak državni praznik (prihaja prvi maj!) je nepozabno doživetje. V mesto se z delavskimi avtobusi iz vse dežele pripelje na tisoče pionirjev, prostovoljcev, brigadirjev, delavcev in kmetov.

Ves javni potniški promet je ohromljen in mase ljudi se že od zgodnjih jutranjih ur s kubanskimi zastavicami v rokah valijo proti Trgu revolucije, kjer ponavadi približ­no stotisočglavo množico okrog desete ure zjutraj nagovori sam Fidel (letos bo to vlogo prevzel njegov brat Raul), potem pa nastopijo še pionirski pevski zbori in mladinci, ki obljubljajo zvestobo partiji in se norčujejo iz 'imperialističnih svinj' ZDA. Nepozabno!

17:30 Sprehod po maleconu

Prebivalci Havane svoji obmorski promenadi v šali pravijo 'berlinski zid'. Tu se za povprečnega Kubanca potovanje v beli svet konča. Nekaj sto kilometrov čez lužo namreč leži velika in požrešna imperi­alistična velesila, ki se ji ta mala karibska dežela tako spretno zoperstavlja.

Od tod poti več ni. A prav tako kot Kubanci kljub neizprosnim valovom, ki se zaletavajo čez cesto vse do oguljenih pročelij, trmasto vztrajajo tudi hiše na Maleconu. Tu je mogoče najti tisto pravo Havano – vonj morja, pomešan z aromo cigar Cohiba, ribiče, vroč ritem salse in mlade pare, ki se potuhnejo na skale v prvem zavetju večera. Sprehod po Maleconu, ko sonce v daljavi počasi izginja za stolpiči hotela Nacional, je eno najbolj romantičnih doživetij na svetu.

19:30 Hasta la vista

Nazaj na letališče se odpravite s taksijem, ki ima števec – tja vas bo pripeljal v dobre pol ure. Nekateri ilegalni taksiji bodo namreč brez sramu ustavili kak kilometer pred terminalom in vas poslali do zgradbe peš – bojijo se inšpekcije in policije, ki jih čaka tam.

Letala Air France, Iberie in British Airwaysa ponavadi vzletajo ponoči, a je novi terminal mednarodnega letališča solidno opremljen, zato lahko tu kupite tudi kako reč, ki ste jo pozabili poiskati v mestu – seveda po mnogo višjih cenah. Potem pa vkrcanje in zbogom, sončni Karibi!

Tekst: Aleš Bravničar

Foto: Aleš Bravničar

Zemljevid: Damjan Jerič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri