20V: Ziggi

  • 24.03.2008

Nikoli albanke!

2 fotografiji v galeriji

Gojenje in razpečevanje oziroma prodaja mamil, med katere sodi tudi marihuana, sta v Sloveniji prepovedana, toda podjetniški duh na tem področju zaradi tega seveda ni zamrl. Slovenci res ne premoremo coffee shopov kot Nizozemci in tja ne izvažamo »domačice«, ki bi se ponosno bohotila na menijih v družbi afganistanca in kloniranega skunka, smo pa v tem biznisu vsaj posredno udeleženi. Tudi tam lahko, tako kot na rodnem Slovenskem, blagodejno »travo« (zaradi katere ni še nihče poklal familije, soseda ali vsaj njegovega psa, kakor se neredko zgodi pri alkoholu, nacionalni trdi drogi) pokadite zrolano v slovenske papirčke s slovenskimi filtri.

Ti so sploh Ziggijeva pogruntavščina; kot srednješolcu mu je začelo presedati, da mora za vsak džojnt raztrgati cigaretno škatlico. Danes je 25-letni Ljubljančan edini izdelovalec papirčkov z že dodanimi in za uporabo pripravljenimi filtri na svetu. Večino jih izvozi v tujino. No, Obrtna zbornica Slovenije, čas bi bil za priznanje, ne?

Komu so bili pravzaprav namenjeni prvi filtri (1991), ki ste jih izdelali? Kadilcem tobaka ali marihuane?

Marihuane. Vedno je bila marihuana. Vendar sem opazil, da jih veliko ljudi kupuje tudi zaradi tobaka.

Zakaj ste se odločili, da se boste začeli s tem poklicno ukvarjati?

To je bila pravzaprav nuja. Bil sem še v srednji šoli in sem kot vsi drugi vedno imel težave s filtri. Vsi vedno trgajo cigaretne škatlice, meni pa to ni bilo všeč. Tako sem kupil papir in s strojem v šoli narezal veliko filtrov. Kmalu sem jih moral deliti vsem prijateljem in potem sem jih izdelal že toliko, da sem s tem imel velike stroške, pa sem jih začel prodajati.

Menda štiri petine izdelkov izvozite v tujino. Je to res?

Res je. Rizle in filtre znamke Ziggi lahko kupiš v vseh evropskih državah. Zdaj se dogovarjam tudi z državami nekdanje Jugoslavije. Čez leto ali dve pa nameravam proizvodnjo odpreti tudi na Jamajki in narediti povezavo Slovenija–Amsterdam–Kingston.

Kako ste začeli izvažati? Je tujina našla vas ali ste za to poskrbeli sami?

To se je zgodilo skoraj takoj po tem, ko sem se začel s proizvodnjo ukvarjati poklicno. Šel sem v Amsterdam in rizle ponujal coffee shopom in drugim trgovinam. Kmalu sem naletel na podjetje Futurola, ki je eno najmočnejših na področju kadilskih pripomočkov, in naredil dobro povezavo med Ziggijem in Futurolo. Lastniku podjetja je bil koncept mojih rizel takoj všeč, saj sem šel še dlje in za kadilce resnično dobro poskrbel. Futurola je postal moj grosist za evropske države. Poskrbel je, da se moje rizle dobijo po vsej Evropi.

Potemtakem je izdelovanje papirčkov zelo dobičkonosen posel?

Mi verjamete, da že dvanajst let delam skoraj brez dobička? Zato, da sem pred tremi leti lahko registriral d. o. o., sem moral najprej nekaj let delati pri filmu. Ker nimam svojih strojev, moram surovine za izdelke uvažati, kar nanese toliko, da lahko ceno pozneje dvignem samo za kakih pet ali deset odstotkov. Vse skupaj mi nanese ravno toliko, da lahko preživim. Vendar se bodo stvari kmalu spremenile. Zdaj sem že tako daleč, da bom lahko kmalu kupil svoje mašine in papirčke začel izdelovati sam, in to v ogromnih količinah.

Takrat bom končno požel sadove svojega dela in izkoriščal ekonomijo obsega. Vendar pa je bilo pomembno, da sem vztrajal, saj sem v vseh teh letih utrjeval trg in širil svoje ime. Danes je Ziggi na trgu papirčkov močno ime, in ker imam registriran patent, sem edini, ki lahko te rizle izdeluje. Ko bom imel svoje stroje, bom v zelo kratkem času sposoben izdelati na stotine tisoč rizel, katerih izdelava me bo malo stala. Saj poznaš pregovor: Za uspeh čez noč je potrebnih petnajst let. Temu času se vedno bolj bližam.

Kdo kupi največ ziggijev?

Hecno, da so to prav Italijani. Vendar jih kupujejo v Amsterdamu.

Ali lahko s prodajo svojih izdelkov spremljate tudi razvoj kadilskih navad v Sloveniji?

Ne, moja distribucija rizel v Sloveniji zaenkrat še ni tako razširjena, da bi lahko tako spremljal kadilske navade. Ne delam tržnih raziskav, tako tudi ne vem, koliko ljudi moje izdelke uporablja za tobak in koliko za gandžo.

Kako razširjeno je po vašem mnenju kajenje marihuane v Sloveniji?

Jasno je, da je številka kadilcev marihuane vedno večja in že zelo velika. To se mi zdi zelo v redu, saj kajenje marihuane ni nič slabega. To je pravzaprav zdravo. Razvija se prava kultura kajenja.

Kar pomeni, da je še nismo povsem razvili …

Ne še čisto, vsaj v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Mislim, da smo Slovenci še premalo ozaveščeni kadilci. Tako na primer veliko ljudi kupuje albanko (marihuano, uvoženo iz Albanije), o kateri lahko trdim samo vse najslabše. To je pravzaprav industrijska konoplja, škropljena z vsemi mogočimi strupi. To travo bi bilo treba iz Slovenije odstraniti in za njeno navzočnost v veliki meri krivim državo. Mislim, da bi si država najprej morala nehati zatiskati oči pred dejstvom, da Slovenci kadimo. Veliko nas kadi.

V prvem koraku bi morala stvar najprej dekriminalizirati, če ne že dekriminalizirati, pa vsaj na tihem pustiti gojenje dobre slovenske domačice za osebno uporabo. V drugem koraku pa bi morala loviti ljudi, ki albanko uvažajo in prodajajo, ter jih zelo strogo kaznovati. Morala bi jih zelo prestrašiti. Nič ni namreč boljšega od zdrave slovenske domačice, ki je po drugi strani tudi manj škodljiva. Kdo pa bi kupoval to bedno albanko, če bi lahko doma sam posadil dovolj za čez leto?

Zakaj je distribucija ziggijev v Sloveniji tako slaba? Naprodaj so samo v nekaterih lokalih.

Za zdaj si boljše distribucije v Sloveniji še ne morem privoščiti, ker ni dovolj kupcev. Ko bom imel svoje stroje in me bo izdelava manj stala, bom distribucijo na domačem trgu zelo izboljšal. Na voljo bodo v vsaki trgovini, kiosku in na bencinskih črpalkah ... Povsod.

Ali pričakujete, da bo marihuana v Sloveniji kdaj legalizirana? Bi to povečalo njeno uporabo?

O legalizaciji sem prepričan. To se bo zgodilo povsod po svetu. Ne, to uporabe ne bi povečalo, kot se je izkazalo že v Amsterdamu, ampak bi se samo razvila primerna zavest in kultura o njeni uporabi. Imeli bi izobražene kadilce, ki bi vedeli, kdaj in koliko česa kaditi. Na svetu obstaja toliko različnih vrst marihuane, da se ljudem niti ne sanja. Tako kot Slovenci na primer vemo, kdaj in ob kakšni priložnosti spiti belo in kdaj rdeče vino, bi vedeli, kako ravnati s travo. S tem, da je ta veliko manj nevarna od alkohola.

V Amsterdamu izkušnje kažejo, da domačini kadijo veliko manj. Predvsem pa kadijo boljšo travo, ki je manj škodljiva. To so empirično preverjena dejstva. Tam domačini kake albanke niti povohali ne bi. Slovenska domačica na primer se pa zdi Amsterdamčanom zelo dobra.

Je konkurenca na trgu papirčkov velika? Ste opazili, da vam kdo krade posel?

Niti ne. Obstaja nekaj večjih proizvajalcev, ki pa si med seboj ne krademo strank. Vsakdo kupi pač papirčke, ki mu najbolj ustrezajo.

Vam je kdaj kdo skušal ukrasti idejo?

Ha, ha, seveda. Vendar jim ni uspelo. V vseh teh letih sem si ustvaril že tako močno ime, da sem jih nehote pohodil. Zgodilo se je tudi, da je nekdo začel izdelovati filtre in jih ponujal po polovični ceni. Smešno, prav takrat so me dobro razkurili in je bil moj zagon še toliko večji. Filtre sem dal v usnjen ovitek in dodal gumbek za zapiranje. Potem sem ceno še dvignil in so vsi kupovali moje. Poleg tega imam mednarodno registriran patent, in sicer na Nizozemskem, tako da mi ga ne morejo ukrasti.

Zakaj Ziggi? Od kod to ime? Izpeljanka iz vašega imena Žiga?

Res je. Na začetku, ko se s tem še nisem ukvarjal profesionalno, so to ime dali moji prijatelji filtrom, ki sem jim jih delil. Ponavadi sem jim dal šop ziggijev, kot so jih poimenovali, meni pa so dali v zameno kak vršiček trave.

Slovite tudi po lepih poslikavah papirčkov? Kdo je avtor?

Izbor motivov poteka tako, da se ga z Ohorohom za inspiracijo najprej malo nakadiva, potem pa on pokaže osnutke risbic, ki bi jih rad natisnil na papirčke. Skupaj potem zastaviva koncept in tako sva prišla do različnih variant, kot je tale, da imam modre papirčke za tipe in roza za ženske. Potem te slike na Strup produkciji obdelajo do stopnje, ki je primerna za tisk.

Ste imeli zaradi svojega posla kdaj težave s policijo? So ga povezovali tudi s prodajo nedovoljene droge?

To ne. So me pa kot mulca večkrat dobili ...

Haš, skunk ali domačica?

Slovenska domačica, vsekakor. Nikoli pa albanke. Sicer pa ... jaz marihuano uprabljam za vse. Uporabljam jo kot afrodiziak, za inspiracijo, meditacijo, kot pomirjevalo, proti glavobolom ... in za boljši spanec.

Razsvetlite nas: kaj je najpomembneje pri izdelavi filtra?

Najpomembneje je, da ga na obeh straneh enakomerno zaviješ in da nima oblike korneta. Tako ima džojnt najlepšo obliko. Prav tako se mi zdi pomembno, da filter ni zvit v krogu, temveč cikcak, da skozenj ne leti tobak.

Znani ste tudi po tem, da vrtite reggae in dub glasbo. Je to samo hobi?

Ne, reggae je način življenja. S tem živim in to počnem. Kako daleč se bom spustil na tem področju, še ne vem in se s tem tudi ne obremenjujem.

In če se že pogovarjava za Playboy: ti je ime Ziggi kdaj pomagalo pri ženskah?

Ha, ha, ha ... ja in ne. Mislim, nikdar jih nisem pecal na ime, vedar so reakcije žensk, ko ugotovijo, kdo sem, prav zanimive.

TEKST: Miha Mohorko

FOTO: Ivana Krešić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri