20V: Anže Kopitar

  • 31.12.2007

Poročilo Evropske skavtske službe, po katerem je pred začetkom letošnjega, že 42. nabora ameriške profesionalne hokejske lige NHL 17-letni Jeseničan Anže Kopitar še vedno zasedal prvo mesto, je zdržalo tudi v Ottawi, kjer je supernadarjenega napadalca v prvem krogu kot enajstega absolutno in kot prvega med Evropejci izbralo moštvo Los Angeles Kings.

Če bo vse potekalo po običajnem protokolu moštev NHL, bo Kopitar septembra povabljen na dva trening tabora, na katerih se bodo pri Kingsih odločili, ali ga bodo takoj vključili v prvo ekipo, ga poslali na leto ali dve kaljenja v nižjo ligo AHL ali pa ga vsaj še sezono pustili švedskemu klubu Södertälje SK. Od te odločitve bo odvisna višina pogodbe. Po novih pravilih lige NHL ne sme biti letna plača igralca nižja od 450.000 in ne višja od 7.800.000 dolarjev.

Kako je bilo na naboru NHL v Ottawi?

Na naboru v Ottawi me ni bilo, ker so mi rekli, da mi ni treba iti v Kanado. Letošnji nabor je namreč potekal kar v hotelu, klubi so izbirali s konferen­čnimi telefonskimi klici. Pred naborom sem se posvetoval z agentom, ki je dobro preučil položaj in tudi sam ugotovil, da je povsem vseeno, če ostanem na Švedskem in se v miru pripravljam na novo sezono. Ko se danes ozrem na teh nekaj tednov, mi je kar malo žal, saj sem prepričan, da je v živo spremljati draft nekaj posebnega! Sem ga pa spremljal po internetu. In ker je to zelo zanimiva stvar, je moj klub Södertälje SK med naborom organiziral skupno večerjo. Takoj po tem, ko sem bil izbran, so me poklicali domači in mi seveda čestitali.

Opravili ste intervjuje s predstavniki skoraj vseh klubov …

Ja, v Torontu, v začetku junija. Sprašujejo te na primer o tvoji igri in kar malo preizkušajo, kdaj in kako bi se znašel v kakšni situaciji ali kaj takega. Sprašujejo tudi o družini in o zasebnem življenju. Če lahko tako rečem, si ustvarijo podobo o tebi na vse možne načine.

Kako ste se na naboru počutili kot slovenski hokejist v družbi vrstnikov iz samih svetovnih hokejskih supersil?

Ko je nabor potekal, sem se počutil zelo dobro, sicer pa sem bil malo živčen, saj je in bo to navsezadnje zelo močno vplivalo na mojo kariero in osebno življenje. Drugače pa, ko razmišljaš, da se kosaš z igralci, ki prihajajo iz svetovnih hokejskih držav … Ja, to je zares lep in dober občutek. In upam, da bodo vsi ti igralci malo bolj spoštovali Slovenijo, pa čeprav smo zelo majhna hokejska država.

Največje zanimanje pred naborom so pokazali NY Islandersi, potem so vas izbrali LA Kings. Vas je presenetilo, da utegnete namesto na vzhodni zaigrati na zahodni ameriški obali?

Ja, mogoče je že res, da so največje zanimanje pokazali NY Islandersi, tudi Columbus Blue Jackets so se kar zanimali zame, na koncu pa me je izbrala ekipa z zelo zanimivo zgodovino. Zelo sem vesel in upam, da bom kmalu njihov član. Sanje vsakega igralca so, da je izbran na naboru NHL, in mislim, da to, kje igraš, nima skoraj nikakršnega vpliva na zadovoljstvo.

Ste z upravo LA Kingsov v stiku? Kako bo potekalo vaše sodelovanje z njimi?

Do srede avgusta še nismo bili v rednem stiku. Seveda so me klicali takoj po naboru, ampak zgolj zato, da smo se spoznali in da sem jim dal svoje podatke. Kako bo potekalo moje sodelovanje z njimi, pa žal še ne morem povedati, ker tudi sam ne vem.

Wayne Gretzky je bil doslej naj­slavnejši hokejist med vsemi, ki so igrali za LA Kings. Kaj vam to pomeni, je to vzpodbuda, morda dodatna motivacija? Kdo so po igranju vaši vzorniki, naši in tuji?

Dejstvo, da je za Kingse igral Gretzky, je seveda dodatna motivacija in spodbuda. Zadnje čase Kingsi sicer niso najbolj blesteli, toda prav zaradi skoraj desetletja, ki ga je v Los Angelesu preživel Gretzky, je to ena najslavnejših ekip v NHL. Po igri se lahko mogoče primerjam z Joejem Thorn­thonom, morda tudi z Dannyjem Heatlyjem.

Kaj vam pomeni, da ste doslej najviše izbrani slovenski športnik na naborih v ameriških profesi­onalnih ligah?

Zelo veliko! Upam, da bo še kateri od slovenskih športnikov izbran tako visoko na kateremkoli naboru za ameriške profesionalne lige.

Kako zahtevni so bili testi fizične pripravljenosti? Za Delo ste dejali, da so nekateri od napora bruhali. Kako je vsaj približno potekal program?

Ti testi so bili zares zelo naporni. Kot sem rekel, so nekateri igralci po teh testih celo bruhali. Ja, program smo dobili od organizatorja, in to vsak svojega, ker je bil v Kanadi tudi spored, kdaj in s katero ekipo si imel intervju, tako da si se moral držati tega programa. Celoten urnik je bil izjemno utrudljiv.

So vam Edo Terglav, Marcel Rodman in Jure Penko, ki so že bili na naboru NHL, nihče pa ni bil izbran v prvem krogu, lahko kaj koristnega svetovali?

V bistvu ne. Preden sem šel na Švedsko, sva se z Marcelom Rodmanom dobila na pijači in se malo pogovarjala o tem, da bi mi kakšne posebne nasvete dajal, to pa ne.

Že na SP skupine A v Innsbrucku so vas skoraj vsak dan oblegali novinarji. Je bilo nenavadno, da vam posvečajo več pozornosti kot našim starejšim zvezdnikom?

Ja, mogoče se je takrat sploh začelo to obleganje. Najprej je bilo malo čudno, ampak potem sem se privadil in ni bilo nobenega problema.

Kako je na vaš hokejski razvoj – predvsem motivacijsko – vplivalo to, da se je naša reprezentanca pred nekaj leti prvič uvrstila na svetovno prvenstvo skupine A?

Mislim, da je to name zelo dobro vplivalo, kajti že takrat se je pokazalo, da v Sloveniji pravzaprav sploh ne igramo slabega hokeja. Z nastopi na letošnjem svetovnem prvenstvu skupine A v Avstriji smo pokazali, da zares sodimo med najboljše, čeprav v spodnji del. Tako kot že pred tremi leti je uspeh A reprezentance zelo spodbudno vplival na mlajše igralce. Lahko vam zagotovim, da je zares tako, iz lastnih izkušenj vam govorim.

Kako so se na vaš izbor v prvem krogu odzvali kolegi iz reprezentance?

V bistvu ne vem, kakšna je bila širša reakcija, ker sem že bil na Švedskem. Nekateri igralci so mi čestitali z SMS-om ali po elektronski pošti.

Za mladinsko ekipo kluba Södertälje ste zaigrali pri šestnajstih in bili takoj med najboljšimi mladimi hokejisti na Švedskem. Česa ste se na Švedskem naučili? V čem se pristop do hokeja na Švedskem razlikuje od pristopa pri nas?

Lanska sezona je bila zares zelo uspešna zame, v marsikaterem pogledu prelomna. Bil sem tudi najboljši strelec mladinskega državnega prvenstva. Na Švedskem sem se naučil veliko stvari, tako tehničnih in taktičnih v hokeju kot tudi v zasebnem življenju. Pristop je seveda čisto drugačen kot v Sloveniji, saj se vse dela bolj resno, kar je glede na tradicijo in ekonomsko moč države tudi logično.

Je bilo težko oditi od doma pri šestnajstih?

Oditi od doma, ločiti se od družine, to sta bili čustveno težki odločitvi. Ja, bilo je zelo težko oditi.

Večkrat ste dejali, da se oče – trener slovenske reprezentance – z vami v slačilnici pogovarja manj kot z drugimi. Je to samo zato, ker se ukvarja z branilci, vi pa igrate v napadu, ali ker sta se doma že zdavnaj pogovorila vse o hokeju?

Ne, s tem, da se on ukvarja z branilci, to nima zveze, pa tudi s tem, da bi se doma že vse pogovorila o hokeju, ne. Gre predvsem za to, da midva na ledu, v okviru hokeja, sodelujeva profesionalno. Vsakršne govorice o moji morebitni privilegiranosti v reprezentanci bi lahko škodile vsem in morda se zaradi tega nehote manj pogovarjava kot doma.

Kakšno je bilo drsališče, ki vam ga je za hišo pripravil oče? Vas je kdaj priganjal k treningu?

Igrišče je bilo dokaj majhno, ampak vseeno veliko za začetnika. Oče me ni nikoli, ampak zares nikoli priganjal k treningu, prej obratno, da me je jagal z ledu, ker sem bil skoraj vse dneve na drsalkah.

Kanadčani in Američani vas po načinu igre primerjajo z Nikom Antropovom in Danyjem Heatlyjem. Kaj vam to pove?

Lahko sem samo zadovoljen, ker vem, da sta to dve zelo znani imeni v ligi NHL – morda je Nik Antropov malo manjše ime kot Heatley, ampak vse­eno je lepo slišati, če te primerjajo s tako dobrimi igralci.

ESS vas je pred začetkom nabora uvrstil na prvo mesto med Evropejci. Se da na to oceno sploh vplivati kako drugače kot na ledu? Lobiranja verjetno ni?

Seveda se ni dalo vplivati drugače kot na ledu. To so ljudje, ki spremljajo naše tekme in potem na podlagi tega dajo skupno oceno igralca in nas uvrstijo na lestvico. Tako da to z lobiranjem zares nima nikakršne zveze.

Kako to, da je slovenski hokej kljub relativno slabi ligi reprezentančno uspešen?

Verjetno se to sprašujejo tudi vsi svetovni hokejski strokovnjaki – zakaj je slovenska reprezentanca ob taki ligi, kot se igra v Sloveniji, tako uspešna? Ne vem, še sam ne vem, morda zato, ker je to posebna čast za nas, da lahko igramo v skupini A in se zaradi tega še bolj potrudimo. Imamo pa tudi zelo dobre igralce, ki igrajo v domači ali v tujih ligah.

Se zavedate, da se z vašim izborom mladim slovenskim hokejistom odpirajo nova obzorja – NHL se je do zdaj namreč realno zdel nedosegljiv.

Ja, mogoče se je res malo odprlo obzorje in upam, da bo še kateri igralec kdaj tako visoko izbran na naboru. Upam, da je in da bo ta moja uvrstitev pripomogla, da se bodo otroci odločali za hokej.

TEKST: Luka Matteli

FOTO: Grega Gulin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri