20V: Dr. Andrej Perko, »Če želiš preživeti, moraš svoje življenje osmisliti«

  • 02.05.2018

Dr. Andrej Perko je psiholog in psihoterapevt, ki nadaljuje terapevtsko prakso znamenitega dr. Janeza Ruglja, katere prijemi še vedno dvigujejo veliko prahu v slovenski javnosti. Ni pa mogoče spregledati na stotine ljudi, ki so uspešno prestali njegov program in ga kujejo v zvezde. Seveda ga medtem drugi srdito pljuvajo, a dejstvo je, da so le redki tisti, ki si upajo potrkati na vrata njegove pisarne in se z njim preizkusiti v teku na dolge proge. Priznam, sama sem zmogla kratek sprint.

dr.Andrej Perko (Foto: Preddy)

1. Zakaj se ljudje omamljamo?

Nekateri ljudje s(m)o pač narkomanski tipi. Vedno je bil in vedno bo določen odstotek ljudi, ki na ta način išče uteho, res pa je, da je bilo omamljanje skozi zgodovino človeštva včasih tudi obredno. Določeni ljudje so imeli pravico doživljati stanja zadetosti, vrači, šamani, kar zanje ni bilo problematično, zame in za vas pa je. Današnji človek kloni pod pritiskom družbe ali okoliščin, ne zmore izziva težkega življenja predelati na normalen način in potrebuje omamo. Sicer pa še nisem srečal alkoholika ali narkomana, ki bi hotel postati zasvojen. Vsak pravi, da ima kontrolo.

2. Zakaj menite, da je treba večino ljudi v zdravljenje odvisnosti prisiliti?

Večino je treba, vendar so izjeme, ki spoznajo, da tako ne gre več, in se odločijo za zdravljenje. Večino je treba pritisniti ob steno, jih spraviti v še večjo stisko, da se bodo odločili, ali bodo delali hiter ali počasen samomor. Zdravstvo in sociala tem ljudem pomagata tako, da namesto njih rešujejo stiske in jim odnašata riti. To je tudi naloga družbe, čeprav mora biti človek zrel za zdravljenje, sicer mu ne bo uspelo in takšnega tudi ne smeš sprejeti v sistem zdravljenja. Sodelovati mora tudi družina. Dr. Rugelj je rekel, da samskih alkoholikov ne znamo zdraviti, saj če ni družine, otrok, za koga pa naj ostane trezen? Smisel življenja lahko najdemo samo tako, da živimo za nekoga, to je za otroke, ženo ali pa za nekaj, na primer za ustvarjalno delo.

3. Torej so samski pri zdravljenju že vnaprej obsojeni na propad?

Samski ljudje živijo svoje življenje, manjka jim nekdo, za kogar bi živeli. Edina rešitev je, da se najdejo v kontekstu ustvarjalnosti, da živijo še za nekaj. Morajo pa se vključiti v skupinsko terapijo. Primeri individualnih obravnav alkoholikov so se praviloma slabo končali.

4. Že več kot 20 let vodite terapevtske skupine z ljudmi v težavah. Katero je vaše najpomembnejše spoznanje o Slovenkah in Slovencih, ki ste ga v tem času pridobili.

[smeh] Problem je v pomanjkanju moške moči, moškega principa ni več. Feministke lahko skačejo do stropa, ampak je tako. Moški ima svojo vlogo in bi jo tudi moral imeti, prav tako pa ženske globoko v sebi, četudi feministke, hrepenijo po moškem, na katerega se lahko zanesejo, ki je pravičen, vzgaja otroke, je v oporo ... V Sloveniji takšni moški izginevajo. Teorija Boštjana M. Zupančiča, da naj bi pesticidi preprečevali maskulinizacijo že v zarodku, je smiselna, čeprav se nad njo vsi zgražajo in problema zastrupljanja s pesticidi ne jemljejo resno. Anton Komat o tem govori zelo koncizno in zelo prepričljivo. Dobro, pustimo biologijo, pri nas gre tudi za premočne matere.

5. Po čem to sklepate?

Princip matere je v ospredju. Če bi ženske znale z moškimi drugače ravnati, bi bilo tri četrt manj nasilja. Če bi bile pametne in sposobne, ne bi jezikale, s čimer izzovejo agresivno reakcijo, na koncu pa je vsega kriv mož. Normalen moški tega ne prenese. Ali odide ali se zapije in je posledično agresiven, lahko pa se s tega sveta umakne tudi s samomorom. Od fantkov se v šolah celo pričakuje, da bodo enaki deklicam, pridni in ubogljivi, kot bitja brez testosterona. Vnaprej jih zatolčejo. Fant, ki je testosteronsko bitje, mora biti ´problematičen´. V takšnih primerih se otroku hitro postavi diagnoza motnje pozornosti, predpišejo se mu zdravila, starši pa so negotovi in begajo, berejo eno vzgojno knjigo za drugo in so vedno bolj zmedeni, saj je v praksi vse drugače kot v knjigah. Tudi šolski sistem je feminiziran, uspešnost otrok se točkuje. In kdo pride na pravo in medicino? Pridne punce, fantov je le za vzorec. In tako se vsi poklici, pomembni za družbo, feminizirajo. Šolska politika bi morala biti takšna, da bi se za poklic učitelja odločalo več moških. Ko sem pred leti predaval v Kopru učiteljicam iz vse Slovenije, sem jih provokativno izzval s trditvijo, da jih vsaj polovica ne bi smela vstopiti v razred, ker so tako nevrotične, mnoge brez pedagoškega erosa, kar otroci takoj začutijo. In trpijo one in mulci. Si predstavljate, kakšna je bila reakcija?

6. Posledično verjetno trpijo tudi starši?

Vsi. Učiteljice, ki imajo težave same s seboj, kar je posledica, na primer, težav v družini in odnosa z možem, zato ne zmorejo obvladati učencev. To je v šolah velik problem. In tukaj bi moral stati moški, saj moški že po logiki svoje vloge postavlja meje. Tega ženska ne more, saj je že v principu imela skozi vso zgodovino drugačno vlogo kot moški. Saj je moški zakuhal tudi vojne in vse svinjarije, vendar generalno gledano še vedno živimo v moškem svetu. Pa še nekaj je. V kritičnih situacijah se moški lahko odloči, ženska pa se ne more. V skrbi za otroka se umakne, moški pač ne. V kritičnih situacijah so moški bolj zanesljivi. Poglejte si ženske in moške kolektive. Ženski kolektiv je en sam nenehen špetir, moški pa delujejo drugače: se napijejo, lahko se stepejo in potem pomirijo in delajo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Kar govorim, je politično nekorektno, vendar tako je.

7. Dr. Vlado Miheljak je zastavil vprašanje, citiram: »Je lahko psihiater ali terapevt nekdo, ki ima do svojih pacientov in večjega dela moške populacije skrajno negativen odnos, poln stereotipov, predsodkov, žaljivk?« Kako mu odgovarjate?

Gospodu Miheljaku sem svoje mnenje povedal že v Mladini in se ne s tem bom več ukvarjal. Spada med tiste ljudi pri nas, ki dr. Ruglja ne prenašajo, se z njim ne strinjajo. To ni nič narobe. Narobe je to, da kritizira in omalovažuje njegovo metodo urejanja alkoholikov in drugih ljudi v stiski, ki pa je dokazano zelo učinkovita. Dr. Rugelj je bil v svojih izjavah res provokativen, na prvi pogled tudi lahko žaljiv, vendar se je navadno izkazalo, da je imel prav. Približno polovica Slovencev mu je pritrjevala, tudi žensk, druga polovica ni hotela o njem niti slišati. V vsej njegovi praksi se je na primer ponovno zapilo samo nekaj zdravljenih alkoholikov, kar kaže, da je njegova socialno-andragoška metoda še kako učinkovita in ji ni primerjave na svetu.

8. Zato pravite, da imate kot terapevt poslanstvo, da to ni le vaše delo? Kako je videti vaš dan?

Seveda, jaz tako živim. Ob sedmih zjutraj začnem, ob enih ponoči neham, vsak dan. Zjutraj se z ženo posloviva in se spet srečava ob desetih, ko pride iz službe. Že 20 let delam tudi v Centru za socialno delo, kjer lahko določeno delo zaradi izkušenj hitreje opravim, ker vem, kaj je smiselno in kaj ne. Preostali del dneva in tudi noči se posvetim pacientom. Kakšne tri do štiri ure mi vzame branje spisov, dnevnikov, knjig, ki mi jih pošiljajo. Zvečer vodim sestanke skupin. Tako sem v vsakodnevnem stiku s člani skupin, med nami je močna povezava. Vsak posameznik se mora počutiti v skupini varnega, da znotraj te skupnosti ne bo zlorabljen. Vedeti morate, da ljudje, ki pridejo urejat svoje težave k meni, govorijo o najbolj intimnih zadevah. O razvezah, fobijah, strahu pred smrtjo ...

9. Kakšen je vaš pristop?

Pri svojem pristopu se ne ukvarjam direktno in samo z njihovo težavo, stisko. Spremeniti morajo način, stil življenja. Težava ni v prvem planu. Pomembno je zavedanje, kaj mora človek narediti, kakšne naloge mu je življenje postavilo pred njegov prag, naloge, ki jih mora opraviti. Če živi korektno in opravlja naloge, ki so mu naložene v življenju, se bo hitro rešil. Hitro bo osmislil življenje, težava pa bo izginila sama od sebe. Seveda mora predelati tudi svojo zgodovino, iti skozi psihoterapevtski proces, ki pa je le del celotnega procesa urejanja. Ni najpomembneje takoj prepoznati vzrokov težav. Mislimo, da bo težava, ko bomo spoznali vzroke, izginila. Vendar ne izgine, ampak takrat veš, zakaj trpiš, trpiš pa še naprej. Moja preprosta hipoteza je, da človek pride v stisko zato, ker živi narobe. Razlogi so lahko različni. Lahko gre za nestimulativno okolje, alkoholično okolje, patološke starše in ne vem kaj še vse. V življenju je sprejemal napačne odločitve, živel je narobe in ta narobe je treba spremeniti v prav.

10. Omenili ste strah pred smrtjo. Živimo v družbi, v kateri se o tem ne govori veliko. Minljivost je postala vprašljiva, večna mladost je pa na piedestalu. Kakšen je izhod?

Moj program oziroma program dr. Ruglja je luč na koncu tunela.

10. Velja to za ves svet?

Da. Zahodni svet je bolan, saj vidite, kaj se dogaja. Posameznik mora reševati sebe. Sveta ne bomo spremenili, mikrokozmos družine in sebe pa lahko. S svojim življenjem, z zgledom lahko vplivamo tudi na širše okolje. V svoji družini lahko vzpostavim sistem vrednot, način življenja, v katerega verjamem, in se trudim za kakovostno življenje. Človek mora najti svoj smisel življenja. To pomeni disciplino, odpovedovanje, trpljenje, česar mlade generacije niso navajene in mladina v težkih, ekstremnih življenjskih razmerah ne bo preživela. Starši niso več sposobni vzgajati, ker se moški, očetje umaknejo iz vzgojnega procesa, saj so ženske, matere, premočne.

11. Omenili ste vpliv pesticidov na razvoj zarodka, pa me zanima, ali menite, da se istospolni ljudje rodijo ali to postanejo. Gre za genetiko ali vzgojo?

Gre za oboje. Določen odstotek se nedvomno takšen rodi. V večini primerov pa ne, saj gre po mojem prepričanju za identitetno zmedo, ki jo v najstniških letih vsi občutimo. Teorije spola, ko se sami odločamo o svojem spolu, ko razlikujemo gender in sex, so po mojem razmišljanju in vedenju protinaravne in protirazumne. Otrok mora imeti trdne temelje, sedaj ga pa že v šoli pitajo s tem, da se bo sam odločil o svojem spolu in da je vse sprejemljivo. Vem, kaj je moj biološki spol, to, kako ga doživljam, pa je druga stvar. Če imaš še spodbudo od zunaj in če gre še za okoliščine, ko ni trdnega očeta in matere, potem se ta zadeva lahko hitro obrne v tako imenovano homoseksualnost. Človek misli, da je homoseksualec, vendar gre za bolj za neko pridobljeno in forsirano zmedo. To so podlimitna sporočila, ki počasi prodirajo v mladostnika, ves čas so prisotna in identitetno zmeden mladec, ki išče tudi svojo spolno identiteto, je lahko hitro na prepihu. In tako se rekrutirajo novi geji.

12. Postaja to družbeni problem?

To je predvsem težava fantov. Problem družbe je, kaj bomo naredili z moškimi, in ne, kaj bomo naredili z ženskami. Kaj narediti z moškimi, da bodo zopet moški? Ni več pravičnega očeta, ki vzpostavlja vertikalno avtoriteto. Ne moremo se več orientirati, kaj je prav in kaj ni. Zdaj je vse prav, ni več ločnice med patologijo in normalnostjo. Vse je sprejemljivo. Gejevski lobi je postal izredno močen in prišlo je do tega, da homoseksualnost ni več patologija. Kar ni nič narobe. Vendar je dejstvo, da je gejevski lobi močan tudi v zdravniških in drugih krogih, kjer se odloča o pomembnih družbenih vprašanjih. To, kar govorim, izpade popolnoma politično nekorektno in pričakujem, da se marsikdo z menoj ne bo strinjal. Je pa res, da si, razmišljaš drugače in svoje mnenje tudi poveš, homofob, nasilen in tako dalje. Tako te diskvalificirajo, od medijev naprej. Problematičen si že, če poskušaš stvari videti drugače. Zato obstajajo pri nas samo 'levi intelektualci', desnih se sploh ne sliši. V naši vladi prevladuje kader s FDV-jevsko izobrazbo, ki ima specifičen način razmišljanja. Oprostite, to je ena od fakultet, kjer je izobraževanje zelo enosmerno in ki dostikrat uporablja neki poseben jezik, kako z veliko besedami povedati nič. Le kaj si mislijo o nas v deželah, kjer ima demokracija dolgoletno tradicijo in pravna država ni vprašljiva?,

13. Ko že govorite o tem, kako nas vidi svet ‒ kako pa vi vidite slovenskega predsednika Boruta Pahorja?

Borut Pahor je simpatičen človek. Je sicer narcis, vendar ne patološki. Zna nastopati, je uglajen, svetovljanski in se trudi, da Slovenci ne poglabljamo delitev, ki so nas tako usodno zaznamovale. Kljub vsem napakam, ki mu jih očitajo, si je privzgojil neko samodisciplino, ki jo mora imeti vsak maratonec. Pahor poskuša biti povezovalen in v tem je pozitiven.

14. Ne morem mimo slovenskega prepada, delitve na leve in desne. Na površju se zdi, da je to stvar preteklosti, vendar opažam, da se začnejo otroci deliti na leve in desne že v osnovni šoli. Kam to pelje?

Povsod je tako. Nemci so se pokesali, Italijani pa ne. Enako kot mi tudi oni s tem niso razčistili. Povojni poboji so za narod velika rana. To je zlo naroda, ki ga ni mogoče psihološko razložiti. Če bi dal Slovencem danes orožje v roke, se bojim, da bi se med seboj pobili. Samo en korak bi bil dovolj in bi se zopet pobijali, kot smo se nekoč. Nevarno je, ker na pomembne položaje prihajajo psihopati. Motene osebnosti, ljudje, ki pridejo in se prigrebejo do položajev, ki si jih ne zaslužijo. So brez občutka krivde, brez vesti. So šarmantni, ampak moteni ljudje, ki gredo čez trupla.

15. Pri ozdravitvi alkoholika zmeraj poudarjamo vlogo žene. Je tudi pri drugih odvisnostih tako pomembna ženska vloga? Kaj pa, kadar je obratno, ko zabrede ženska?

Problem je, ker moški niso tako altruistični. Ženska je po naravi mama, ima večji interes obdržati družino kot moški. Moški hormoni in način razmišljanja so drugačni. Vloga ženske je popolnoma drugačna od moške, saj drugače čuti in vidi stvari kot moški. Če njemu kaj ni všeč, spakira culo in gre. Dr. Rugelj je še danes nerazumljen, ko je poudarjal, da mora ženska ustvariti vzdušje v družini, saj ga moški ne bo. Bo pa ob takšni ženski z veseljem prihajal domov, imel jo bo rad in jo bo nosil po rokah. Moški in ženske nismo enaki in nikoli ne bomo. Moški se nikoli ni pripravljen tako altruistično žrtvovati za svojo ženo, kot se je žena zanj. Če se žena zapije, je redki moški pripravljen z njo stopiti v proces urejanja. Moški odide. Nekoč je k dr. Ruglju prišel par, kjer je bila ona alkoholičarka. Mož je bil do nje grob in napadalen, pa mu je dr. Rugelj svetoval, naj bo prijaznejši. Odgovoril mu je, da očitno še ni videl pijane, pokozlane in posrane babe. Rekel je, da se je niti dotakniti ne more več. Zagravžala se mu je. Dr. Rugelj je tisti hip utihnil. Povedati želim, da se moški niso pripravljeni žrtvovati toliko kot ženske in reševati partnerja. Moški žensko zapusti in si najde drugo.

16. V svojih skupinah pa jih zagotovo imate.

V mojih skupinah se je do zdaj iskalo pomoč samo nekaj alkoholičark. Skupaj z možmi, seveda. Ne jemljem samskih alkoholičark ali alkoholikov. Teh se ne da zdraviti. Prihajajo pa samske nealkoholičarke, lepe, mlade, izobražene. Takoj jih opozorim, da bodo pri iskanju korektnih moških pri meni v skupnosti imele velike težave. Kriterij, kaj je pravi moški, postane s časom urejanja v skupnosti zelo visok in niso pripravljene stopiti v zvezo za vsako ceno Zlasti ne s povprečnežem ali problematičnim tipom. Same ugotavljajo, da ni več pravih moških. Hočejo izdelane moške, ki jih pri teh letih ni več oziroma so zasedeni. Pogosto se šalim, da imajo čas do 34. leta, potem je prepozno.

17. Veliko jih tudi klecne pred strahom, da bodo ostale same. Kot pravijo naše babice, ga ni hujšega, kot biti sam in star.

Potem gredo z dežja pod kap. Vzamejo nekoga, za katerega vedo, da z njim ne bo šlo. Seveda imajo te punce težavo dobiti moškega. Samo nekatere so sposobne imeti vsaj ljubimca, da potešijo svoje seksualne potrebe.

18. Je za ženske rešitev seksualni turizem?

Na seksualni turizem hodijo postarane, nad življenjem razočarane ženske. Tudi moški. Na primer na Tajsko. Groza me je, ko tam vidim te debele Nemce z lepimi mladimi Tajkami. Na Tajskem in v drugih podobnih deželah je raj za seksualni turizem, pedofilijo, homoseksualnost ...

19. Kako ob vsem tem sploh še vidite kaj pozitivnega v tem svetu? Kaj vas dviguje nad to, kaj vas vleče naprej?

To so vsi tisti ljudje, ki pridejo k meni in ki jim je uspelo. Če želiš preživeti, moraš svoje življenje osmisliti. Brez hudih travm, nevroz, da se ne iztrošiš, da ne izgoriš, opravljati moraš smiselno delo. Zaradi tega so v zdravniških krogih psihiatri najbolj rizična populacija, med njimi je veliko samomorov. Pogosto ni rezultatov in težko je živeti v vzdušju neuspešnosti, kar človeka podre. Na ustvarjalnem področju moraš doživljati uspehe, in če te možnosti nimaš v službi, moraš najti nišo, kjer boš uspešen, najti nekaj, kar te dviguje. Star sem 65 let, že 30 let delam intenzivno, pa še nikoli nisem izgorel. Se pravi, da ni količina dela tista, ki te izčrpa, izčrpa te nesmiselno delo. Imam veliko uspešnih ljudi in sprejmem samo tiste, ki so pripravljeni na trdo delo, druge zavrnem. Imam ta privilegij, da se ukvarjam samo s tistimi, ki hočejo, z drugimi se mi ni treba. Če pa si v službi v bolnišnici ali kakšni drugi ustanovi, moraš sprejemati tudi primere, za katere veš, da ne bo uspeha, vendar moraš kljub temu korektno opravit svoje delo.

20. Zakaj tako zelo zagovarjate učinek teka, zakaj ne hoje, na primer? Kako gledate na nordijsko hojo?

Tek je najbolj učinkovit in je najboljši antidepresiv. Hoja je boljša kot nič, pomembno je, da se dvigne srčni utrip, da se telo prepoti. Nordijska hoja je biznis. Mar ni enostavneje hitro hoditi tudi brez palic, posebnih čevljev in po možnosti posebne obleke? Pomembno je, da smo eno uro sami s seboj, s svojimi mislimi in da je telo v dobri kondiciji. Le tako lahko na intelektualnem, duhovnem in osebnostnem področju naredimo več. Deset kilometrov teka je bolje od tablete antidepresiva. Tudi alkohol v zmernih količinah je najboljši antidepresiv in odličen za tiste, ki zmorejo piti zmerno, kakšen kozarček sem in tja. Družbo in dogodke žal gledamo prek patologije in vse osebnostne teorije so narejene na tem temelju. Prek nje sklepamo na normalnost, ne obratno. Ugotavlja se, da se približno 50 odstotkov otrok alkoholikov zapije. Pozabljamo pa, da se jih 50 odstotkov ne. Kaj hočemo, za ljudi je očitno patologija bolj zanimiva kot normalnost. To mediji izkoriščajo do skrajnih meja.

TEKST Katja Golob 

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri