Med nebom in zemljo

  • 14.12.2007

Yes! Končno vam lahko prišepnem o mojem najljubšem početju – tistemu lebdenju tam nekje med nebom in zemljo.

(Foto: veso-art)

21 fotografij v galeriji

In tam, kjer razen neokrnjene narave ne boste našli ničesar drugega. Vse kar občutiš je veter, ki ti pri hitrosti 200km/h prepleta lase in boža nasmejan obraz. Ti pa padaš, padaš v objem vseh tistih oblakov, ki si jih vedno tako zvedavo pogledoval iz povsem druge perspektive…. Joj, to je tako nooooro!! Obožujem naravo, saj ponuja svoj košček kjer vedno najdeš svoj mir in resnično sprostitev. Daleč stran od ponorelega sveta, v drug svet, ki je… hm, no ja, nor na malce sprejemljivejši način :) Ha, ha, ha… Po padalsko…

Tile moji padalci so res prave face! Priznam, da ne bi mogla več brez njih. Pri njih najbolj občudujem tisto, kar sicer pri ljudeh vedno bolj pogrešam… Kolegialnost, prijateljstvo, smisel za timsko sodelovanje in vse v slogu, vsi za enega, eden za vse. Slikice, ki jih lahko nežno klikate so nastale pred enim letom nad lepim mestecem Vrsar iz sosednje Hrvaške, kjer sva se pod milo nebo podale skupaj s »havajsko« Nino Stropnik.

Letalo je hitrost pridobivalo na kratki pisti in se dvignilo nad Limski kanal. Malce kroženja potem pa….Ready? Steady? Go!! Hja, takole se sliši, preden iz višine 4000m pogledaš iz letečega mogotca, še malce razmišljaš in potem….. Jump!!!

V zraku sem se pilotom tandema Jožetom Veldinom – Džouzijem (www.skeri-fly.com) znašla kot prva. Ob dveh letečih kamermanih, Vesminu in 2packu, smo se prebijali skozi oblake…. Za dober kader je skrbelo ostro Vesminovo oko in natančen let. Podobno »zadolžitev« pa naj bi imel tudi Darko – 2pack.

Njegova želja po dobri fotografiji pa je bila tako velika, da se nama je želel kar najbolje približati. Ja, predvsem s posnetki od spodaj navzgor, zato sva se s tandemom kaj hitro znašla na njegovi glavi. Joj, Darko, kako si lahko pozabil name, misico in me takole pusti na cedilu?? :):) Ha, ha… Kakorkoli že, hvala za izvrstne škljoce in prizadevnost!! Fantastično je bilo! Napočil je trenutek ločitve od zvestih kamermanov. Džouzi je podal signal, in naj se reši, kdor se mora!! Vauuuu!! Z malce prepletanja sem vendarle doskočila v čudovit sončni zahod, kjer me je z mikrofonom v roki že čakala ekipa E – plusa. Brnenje motorja pristalega letala je pojenjalo, akcija je bila za tisti dan zaključena.

Zgodba o padalstvu ima precej zanimiva poglavja. Naj omenim le, da disciplina 4-WAY oz. likovni skok štirih padalcev ( državni prvaki so ekipa SKY DRAGONS LPG iz Ljubljane ), deluje čisto nasprotno od tandema, saj zahteva tesno povezanost vseh petih članov ekipe – štirje izvajajo dogovorjene like, ki jih mora kamerman dobro ujeti v objektiv. No tale naš ostro natančen kamerman se je v zraku še hecal z nami, hkrati pa poziral svojemu hrvaškemu kolegu 2packu. Si predstavljate, da bi to počel pod letečo četvorko?? Mislim, da bi bil štirikrat tepen :).

Če pa hočete kaj več izvedeti o vsem tem, pa se lahko oglasite danes 15.12. 2007 ob 19.00 uri v Klubu Mariborskih študentov v Ljubljani, ker se bo odvijal Festival padalskega filma in fotografije.

In še zahvala. Moj odštekan let mi je omogočil prijazni sponzor in prijatelj Robert Zupančič (www.lagoon.si). Roberto, iskrena hvala! Cmok , cmok!!

Kako lepo je letati tukaj z vami po temle blogu. Hmmm…priletim kmalu.

Pa, pa

Vaša Biny…

Blue Sky

bini

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri