Golo telo je lepo

  • 29.04.2008

Naj bom kar iskrena. Pred intervjujem za Nedeljski dnevnik sem imela resnično tremo.

(Foto: veso-art)

6 fotografij v galeriji

Skoraj tako, kot takrat, ko sem prvič gola pozirala. Gre vendarle za medij, ki je nekoliko drugačen, čeprav moram priznati, da me je novinar Nedeljskega Tomaž Bukovec, ki sem ga srečevala v različnih vlogah, enkrat kot fotoreporterja in drugič kot avtorja tekstov, kar nekako prepričal s svojo pojavo in nasmehom. Ampak vse skupaj je bila vseeno resna zadeva. Hej, saj pravijo, da Nedeljca berejo vsi, od mularije do babic.

No, naj vam pa kar povem kako je izgledal ta intervju. Resno, v pisarni, z zatemnjenimi stekli in gospodom novinarjem s temnimi očali, da mu ne bi mogla gledati v dušo in ga osvojiti s svojimi očki. Jok. Bilo je povsem drugače in vse skupaj ena velika zabava. Dobili smo se, he, kdo, boste vprašali. Moj fotograf Vesmin Kajtazović, ki odlično slika in ima slab okus za oblačenje (beri, spet je bil v trenirki, čeprav se mu glede na to, da je mojster karateja, pol odpusti), jaz in novinar Tomaž Bukovec. Gospod resnih oči in pravih let, da bi ga še moje kolegice rade pogledale, sploh takrat, ko se smeje. No, da mu vrnem množico zbadljivk na moj račun s komplimentom.

No, intervju je šel klasično, vse skupaj pa tudi približno ni bilo podobno resnemu pogovoru, ampak je bil klepet treh prijateljev v lokalu v Novem mestu. Roko na moje nežno srce, treme nisem izgubila vse do moje nesreče. Saj veste. Kaj je lahko nekaj najhujšega, kar se dami lahko zgodi?

Da ji pade torbica po tleh in se njena vsebina popolnoma rastrese. Zardela sem od peta da ušes, pobirala šminke in vse ostalo, kar sodi v damsko torbico, da ne bom preveč naštevala. Bukovec se je smejal, kot da bi padel iz aviona. (beri, nekoč je bil padalec). Skratka intervju smo končali krepko čez 23 uro, rezultat je bil kakšno pivo preveč, ampak seveda, samo za tiste, ki niso vozili, nikoli pa mi ne bo jasno, kako je novinar iz svojih zapiskov karkoli prebral. Piše namreč, ne kot ena kura, ampak kot dve. Bere pa odlično.

Ko človek takole bere intervju s samim seboj, dobi dober občutek. Nekaj je izpuščenega, kar sploh ni slabo in sem mu za to kar hvaležna, ampak kljub vsemu, jim je v Pilotu zmanjkalo prostora za več odličnih fotografij mojega Vesmina, po drugi strani pa moram priznati, da je fotografija na naslovki Pilota fotografija, ki mi je najljubša. Dobro izbrano.

Za konec še to. Intervju je dobro napisan, je korekten in mi morda malo piha na dušo, ampak, ko sem prebrala naslov, se mi je duša stopila in me je mama objela. "Golo telo je lepo. Uf, naslov za bogove. Ej, Bukov'c to je pa najboljš' od tvojega intervjuja, sem mu rekla, pa me je hitro razočaral. "Vse je moje, razen naslov. Avtor naslova je eden najboljših urednikov pod tem soncem, mož, ki je v svoji profesiji in tudi v družbi, izjemen. Legenda Nedeljca, zagotovo pa Pilota. Mitja Cjuha."

Ups, pri Nedeljcu so pa res 'jacki'....

Sedaj pa k intervjuju, ki ga poklanjam vsem bralcem Playboy.si :

Zajčica Sabina Mali je postala tudi obraz Nedeljskega dnevnika

Golo telo je lepo

Sabina Mali je mis Hawaian Tropic 2006, Playboyevo dekle meseca junija 2007, manekenka in fotomodel, ki se počasi prebija tudi na poslovno področje. Njeno podobo videvamo v številnih revijah. Dekle je tudi ambasadorka sarajevskega hotela Radon Plaza, po svoje pa je po naključju postala tudi obraz Nedeljskega.

Njeno podobo videvamo na velikih plakatih za prenovljeni Nedeljski dnevnik, na različnih propagandnih zloženkah za prenovljeni časopis, v predstavitvenem snopiču pa se pojavlja kar dvakrat. Na fotografiji na prvi strani sta namreč dva izvoda časopisa. Prvi je izdelan še po starem kopitu, drugi pa po novem vzorcu, z obeh pa se smehlja simpatično dekle. Tako je 22-letna Sabina Mali postala obraz prenovljenega Nedeljskega dnevnika.

Dva milijona fotografij

Začniva z Nedeljcem. Po izračunih naše prodajne službe smo v Nedeljskem dnevniku natisnili več kot dva milijona vaših fotografij oziroma slik, na katerih se pojavljate.

»Vem, da je številka visoka. Jo lahko podrobneje razdelate? Nihče mi namreč ne verjame, če jo omenim.«

V žrebanju za Loterijo Slovenije ste sodelovali osemkrat. Vsakokrat smo objavili fotografijo z žrebanja, enkrat ste bili tudi na prvi strani časopisa. To pomeni devetkrat 150.000 natisnjenih izvodov oziroma slik. Potem je tu še 200.000 predstavitvenih izvodov novega Nedeljskega, pri čemer se na prvi strani pojavite dvakrat, ne smemo pa zanemariti tudi tega, da sta bili pri nakladi 150.000 izvodov v redni predstavitvi nove podobe časopisa prav tako dve fotografiji z vašo podobo. Če vse skupaj seštejemo, dobimo dva milijona in 50 tisoč natisnjenih fotografij.

»Temu bi verjetno rekla svetovni rekord, kajti govoriva le o natisnjenih fotografijah od februarja do konca aprila.«

Točno tako. Kako se je sploh začelo vaše sodelovanje z Nedeljskim dnevnikom?

»Vaše uredništvo je iskalo simpatično mlado dekle, ki bi pomagala pri žrebanju v akciji Napovej in zadeni. Vaš novinar je prosil za pomoč fotografa v moji agenciji Vesmina Kajtazoviča, ki me je priporočil, potem pa je vse šlo po zakonu vztrajnosti. Vsak ponedeljek ob 12. uri sem s pomočjo svojih deklet pomagala izžrebati dobitnike nagrad. Resnici na ljubo naj povem, da je bilo nekajkrat kar težko uskladiti vse termine, saj je pri vsakem žrebanju sodelovalo eno dekle več.«

Kako se je sploh začela vaša manekenska kariera?

»Ali naj vam odgovorim povsem iskreno? V blatu. V bistvu je bil to moj prvi naslov oziroma drugo mesto za mis Rock Otočca, kjer je ena glavnih atrakcij valjanje v blatu, za mis Otočca pa tudi poziranje v blatu. Takrat me je opazil moj sedanji fotograf Vesmin Kajtazovič, ki je nekako začenjal svojo fotografsko pot v svetu mode in fotomodelov. Naredil je nekaj poskusnih posnetkov, pozneje me je poskusno slikal še fotograf Bor Dobrin, potem pa sem začela sodelovati še z agencijo Avdicija.com.«

Prišli ste tudi v izbor za lepo sosedo 2006 našega tednika Hopla, potem pa kar izginili.

»Ne povsem. Takrat sem sodelovala na različnih lepotnih tekmovanjih. Najprej sem zmagala na predizboru za Miss Konga, nato sem se uvrstila v finale Lepe sosede. V okviru tekmovanja za Mis Hawaiian Tropic sem osvojila naslov Mis Dirka A kanala. Pozneje sem zmagala v Kranjski Gori, nato me je čakala pot na svetovni izbor v Las Vegas. Pravila Hawaiian Tropic določajo, da zmagovalka ne sme sodelovati na drugih izborih. Takrat sem se morala umakniti iz izbora za Lepo sosedo. Ko sem vrnila lento, sem postala še obraz No rules, ki je Playbojeva znamka, ustanovila svojo modno agencijo MSSM in naredila spletno stran. Posnela sem tudi tri pesmi in podajam se v pevske vode. Seveda pa ne smem pozabiti tudi naslova najbolj seksi Slovenke, ki so mi ga namenili bralci Hopla.«

Imate tudi agencijo za fotomodele.

»MSSM, kar pomeni Model studio Sabina Mali. V Sloveniji je toliko mladih deklet in fantov, ki bi lahko našli delo na tem področju. Imam izkušnje v aranžiranju, saj sem končala aranžersko šolo v stilingu in ličenju, predvsem pa je moje delo spodbujanje mladih fotomodelov, ne pa le izdelava serij posnetkov, ki bi jih zaračunavali. Fotomodel, ki se želi uveljaviti, mora imeti dobrega menedžerja, dobre posnetke, predvsem mora uveljaviti samega sebe, pri čemer je še kako pomembna naša asistenca.«

Kako je bilo videti vaše prvo srečanje s fotoaparatom?

»Prvič je vedno najtežje. Ne veš, kaj želi fotograf, iščeš svoj najlepši del, igraš vlogo nekoga, ki ga še nisi srečal. Očitno mi je uspelo prvič in mi še uspeva, saj je videti, da me ima objektiv rad.«

Očitno tudi sami sebe občudujete, le redko pa vas človek sreča nenaličeno. Ste lepi tudi brez ličil?

»Manekenka ne more biti človek, ki si ni všeč. Meni sicer manjka kakšen centimeter višine, vendar rada rečem, da je strup v malih stekleničkah. Ličila? Moje načelo je, da ličilo ne spreminja, ampak le poudarja, čeprav sama včasih tudi kaj spremenim. Sem namreč svetlolasa in imam svetle obrvi in trepalnice. Če hočeš poudariti lepe oči, morajo pri tem sodelovati tudi trepalnice, svetle pa to nalogo opravijo bolj polovično.«

Nekateri pravijo, da obstajajo lepe in pametne ženske. Ali eno ali drugo?

»To je neumnost. Lepota ne izbira in se sama ustvari, pametna ženska pa zna poudariti svoje prednosti in skriti pomanjkljivosti.«

Kako je prišlo do vašega sodelovanja s Playboyem?

»Fotograf Bor Dobrin je dal moje fotografije Playboyevi fotografinji Ivani Krešič in tako je prišlo do dogovora za fotografiranje in uvrstitev na strani Playboya kot dekle meseca junija 2007.«

Fotografije ste posneli na letališču Cerklje. Kako je pozirati

gola?

»Naporno. Prvič moraš paziti na celo telo, snemanje traja ves dan v mrazu ali vročini. Po celodnevnem fotografiranju postaneš utrujen, kar velja za vse udeležence slikanja, potem pa je potrebno biti še bolj zbran. To je neko posebno delo in povsem drugačno od poziranja za modne revije ali karkoli drugega.«

Kakšen je bil odziv staršev?

»V naši družini sem bila vedno malo drugačen otrok in vedno jasno povedala, kaj hočem. Oba priznavata pravico do moje odločitve. Morda malo tudi zato, ker sem najmlajša od sester. Golo žensko telo je lepo, predvsem pa to ni pornografija, ampak so to slike, ki govorijo o, naj bom malo samovšečna, moji lepoti.«

Ali lahko rečemo, da so vsi moški, kandidati za vaše ljubimce, videli vse in sedaj ne bo nič več zanimivega?

»Nasprotno. Slike govorijo le o podobi, slike dražijo in vabijo in tudi zaradi njih marsikomu predstavljam izziv.«

Ob vsem nekako nihče ne pozna vašega uradnega spremljevalca, čeprav vas pogosto srečujemo v družbi nekoliko starejših moških.

»Saj ni potrebno, da pol Slovenije kuka v mojo spalnico. Srečujete me lahko z različnimi spremljevalci, pogosto tudi z mojim fotografom Vesminom Kajtazovičem, s katerim imava skupaj agencijo, mojim menedžerjem Dragom Gavranovičem in drugimi, včasih pa tudi z dekleti. Torej?«

Omenili ste Gavranoviča. Ali manekenka potrebuje menedžerja?

»Zagotovo. To je zelo konkurenčno tržišče in ves čas moraš biti na preži. Sama bi to le težko v celoti opravljala. Drago je profesionalec s številnimi stiki in znanstvi in ti odpira vrata, poskrbi za delo in vse drugo.«

Omenili ste, da da je vaša želja, da bi postali Playboyevo dekle leta. Kako lahko sploh dobite ta naslov?

»V konkurenci nas je pet in pomembno je, da se kar največkrat pojavljaš v javnosti. Na osnovi glasovanja bo organizator izbral dve finalistki, ki bosta potem posneli tudi videospot. Ti posnetki bodo osnova za odločitev tričlanske žirije. Marsikaj je odvisno od pojavljanja. Imam svoj blog na Playboyevi strani, vedno sem prisotna na vseh Playboyevih prireditvah, po novem pa visim tudi na velikih plakatih z Nedeljskim. Po zaslugi vašega uredništva pozna moj obraz več kot četrtina vseh Slovencev. Nekako sem kot po naključju postala dekle Nedeljskega dnevnika, kar je moj letošnji največji uspeh, zato z veseljem vabim vse Slovence k branju. Nedeljca.

Veliko užitka pri branju :) in upam, da se bo našlo za vsakega nekaj.

Želim Vam vesele praznike !

Vedno z Vami

Sabina Mali

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri