V nekaterih vlogah sem se znašel po naključju!

  • 23.04.2018

Moški, ki v svojih poklicih uživajo. Moški, ki svoje poklice živijo! Mednje zagotovo spada tudi igralec Branko Jordan!

V gledališču ga ne zanima zgolj zgolj igra, niti vezanost na posamezen igralski ansambel, pač pa gleda na gledališče kot na celoto, v kateri lahko soustvarja v različnih segmentih. Branko Jordan ja na svoji igralski karieri nastopal na številnih odrih. Bil je član SLG Celje, SNG Drama Ljubljana in drame SNG Maribor, kot soustvarjal v številnih predstavah. Tuje pa mi ni niti delo pred televizijskimi kamerami.

Branko, kakšen je vaš prvi spomin na gledališče?
Očitno je moral biti nepozaben, ker me je v gledališče posrkalo. Oboje mi predstavlja neizmeren užitek, tako stati na odru, kot gledati in iskati. Poskusite kdaj, če dobite priložnost, sami sedeti v gledališki dvorani, opazovati oder. Jaz skoraj po vsaki premieri poskušam ujeti ta magični trenutek. Ko v tišini in ob praznem odru čutiš, da je nekaj bilo in spet bo, vedno znova.
 
Kaj vam danes pomeni gledališče in s čim ga vse povezujete?
Gledališče je zame predvsem prostor dela. Pa tudi življenja. Na žalost ugotavljam, da me ni brez gledališča. Obratno seveda ne drži. To moram v prihodnosti vsekakor spremeniti.
 
Kako je vaše ustvarjanje povezano z mestom, v katerem živite?
Živim v Ljubljani in živim tudi v Mariboru. V obeh mestih tudi največ delam. Če k temu prištejem še številna gostovanja, živim pravzaprav v nenehnem premikanju in načrtovanju. Toda poti, četudi kratke, so vedno znova priložnost za meditacijo, opazovanje, navdih ali za preprosto ponavljanje teksta.
 
Povezani ste tudi z Mariborom, kaj vam to mesto pomeni? Kako ga doživljate?
Težko rečem. Od tihega občudovanje do obupa. Mesta kot zgodovinski in sociološki fenomen me res privlačijo. Mislim, da so bistvo človeškega prizadevanja po nečem skupnem. So hkrati spremenljiva in nepremakljiva. Delujejo po lastnih zakonitostih, Nobeno mesto ni nastalo brez razloga in nobeno ne živi neodvisno, samo zase. Vedno je odraz ljudi, ki ga živijo.
 
Ni skrivnost, da ste prav nekatere vaše najboljše vloge zaigrali v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Katere so od vas terjale največ dela, strasti in ljubezni?
V mariborskem gledališču sem v zadnjih letih igral kar v nekaj predstavah, ki so bile zelo dobro sprejete. Ja, veliko dela, strasti in ljubezni je potrebnih, da se rodi predstava, ki vznemirja, nagovarja in sproža vprašanja. Dostikrat pa je tudi tako, da največ energije terjajo predstave, ki potem ne uspejo ali ne zaživijo.
 
Ob delu na odru smo vas videli tudi pred kamerami. Zaigrali ste v kratkih filmih in dveh celovečercih. Kako se process ustvarjanja filma razlikuje od ustvarjanja gledališke predstave?
Priznati moram, da sem za film in televizijo posnel malo, vsekakor manj, kot bi si želel, toda prihodnost je nepredvidljiva, potrpežljivost pa nujna. Tega se moram vedno znova učiti.
 
V gledališču sodelujete tudi kot dramaturg, snovalec idej… kako se znajdete v teh različnih izzivih in vlogah? Kaj vam je najbližje?
Mislim, da je več kot očitno, da mi je najbližja igra. V vseh ostalih vlogah sem se v glavnem znašel po naključju, zaradi okoliščin, specifičnega načina dela in pristopov, ki so, zlasti na področju alternativnih, neodvisnih uprizoritvenih praks, povsem drugačni kot v klasičnem repertoarnem, da ne rečem nacionalnem gledališču, kakršno je mariborsko.
 
Gledališče predstavlja pomemben del vašega življenja. Obstaja življenje onkraj njega?
Seveda. Človek mora jesti, spati, se ljubiti, prijateljevati in vse to so življenjsko pomembne stvari, gledališče pride takoj za tem.
 
Kaj vam pomeni ljubezen?
Vzrok in posledico tega, da sem.

Z Brankom sva intervju naredila za revijo NOVA

Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri