Stare obrti

  • 21.10.2014

Kdaj ste nazadnje obiskali čevljarja? Ali pa urarja? Ste si kdaj popravili torbo ali skrajšali pas? Ste morda že slišali za puškarje?

Maribor, gosposka ulica (Foto: Foto: Splet)

Današnja tema, ki se je bom dotaknila, so stare obrti.

Ne vem če veste, ampak prihajam iz urarske družine. Moj ded, njegov oče in celo pra stric so se predajali tej nekoč čudoviti obrti, ki je danes praktično več ne poznamo. Edini, ki še nadaljuje našo tradicijo v centru mesta Maribor, na Gosposki ulici je moj stric Jože. Mislim, da še nekako edini urar, kamor se stekajo vse stenske (starinske) ure, ki so potrebne takšnega ali drugačnega popravila.

Naša zgodba je dolga in sega v začetek 20. stoletja. Eno prvih urarskih delavnic v Mariboru je še pred 19. stoletjem odprl moj pra pra stric Theodor Fehrenbach na Lentu. Nato, ko se je središče Maribora začelo seliti v notranjost, pa na Gosposki ulici. Nato je k družini prišla še moja pra babica in tako se je naša zgodba nadaljevala... Danes lahko rečem, da v Sloveniji ni urarja, ki bi o urah vedel toliko kot moj stric. In priznam, še danes me prešine, ko vstopim v urarno v centru mesta. Na steni visijo ure, ki bijejo več kot stoletno zgodbo. Našo – družinsko zgodbo.

Naslednjič še dotaknem druge, prav tako stare obrti. Čevljarstvo. Ne dolgo nazaj sem namreč spoznala čudovito čevljarko Ingrid Logar. In zaupala vam bom, s čim me je impresionirala!

Vaša Miša

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri