Boginja zmage

  • 23.05.2007

Prva petletka je mimo. Kar pokam od ponosa, veste, saj imam to redko in ekskluzivno čast, da sem v tem petletnem agrarnem obdobju nepretrgano pacal in štrikal tole našo ljubko in zapeljivo zajčjo zgodbico. Resda je bila Playboyeva nominacija za 'službo leta' precej laskav naziv, ampak 30+ zajčic - to pa je tudi nekaj.

(Foto: Aleš Bravničar)

Vse se je začelo s sramežljivo Josovo hčerko, ki ji je ponosni ata nadel ime po grški boginji zmage. Nekateri so jo klicali po supergah, drugi preprosto Nika. A ona je bila Nike, samo Nike, ob jutrih v samih nogavičkah, spremenljiva, muhasta, polna trpke očarljivosti ... (Naj mi Nabokov oprosti tale citat, nisem si mogel pomagati.) Bila je prva. In prve ne pozabiš nikoli. Čista in popolna zmaga. Še danes me ustavljajo na cesti in sprašujejo o njej. Mislim, da je nedavno rodila, da je zdrava in da živi v Ameriki. Jenkiji jo poznajo, saj je bila takrat skupaj z Darryl Hannah kot prva Slovenka objavljena v ameriškem Playboyu. Za kariero zajčice pa Nike ni bilo mar. Odfrčala je čez lužo in na vse skupaj pozabila.

Tudi naša Barbara B. je prižgala svečko na oltarju boginje zmage. Uspelo ji je nemogoče. Po pritiskanjih nekih nevidnih vzvodov in dolgih pogovorih sredi najbolj nemogočih hektičnih uredniških trenutkov sem končno popustil in s krvjo podpisal svečano zajčjo pionirsko prisego. Jap, pisal bom blog.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri