Avtomobili so vse bolj digitalizirani

  • 10.05.2019

Tega, da so avtomobili vse bolj digitalizirani, smo čedalje bolj vajeni. Prenovljeni kadjar, na primer, je dobil poleg velikega števila izboljšav tudi zmogljivejši infozabavni sistem.

Carlos Sainz Jr (ESP) Renault Sport F1 Team with Jerome Stoll (FRA) Renault Sport F1 President...German Grand Prix, Saturday 21st July 2018. Hockenheim, Germany. (Foto: Xpb/James Moy Photography Ltd.)

Na prvi pogled bi morda mislili, da je nov bencinski motor, ki je na voljo v kadjarju, veliko pomembnejša novost od novega infozabavnega sistema. A za večino je mobilni telefon postal središče njihovega digitalnega okolja in funkcije, ki avtomobilu omogočajo boljšo povezljivost ‒ torej to, da ima nova različica infozabavnega sistema R Link 2 tudi funkciji AndroidAuto in Apple CarPlay ‒ s pametnimi mobilniki.

Kako pomembna je postala digitalizacija v avtomobilskem svetu, še bolje kot novi kadjar dokazuje primer Formule 1. Na prvi pogled je največja sprememba v primerjavi s Formulo 1, kakršne se spomnimo iz (bližnje) zgodovine, uvedba hibridne pogonske tehnologije, a v ozadju se skriva veliko veliko več. Brez povezljivosti in računalniške podpore sodoben dirkalnik Formule 1 domala ne deluje več. Biti in bajti, ki potujejo med dirkalnikom in inženirji so morda skriti, a so tudi nenadomestljivi.

Zgodba se je začela tam nekje (tako kot pri cestnih avtomobilih) konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so pri McLarnu v ameriški dirkaški seriji Indy uvedli prve računalnike, ki so v dirkalniku beležili podatke s 14 senzorji, ki so jih mehaniki ob postankih v boksu lahko naložili v računalnik in pregledali delovanje. Kmalu zatem so avtomobili in dirkalniki množično dobili računalnike, ki so krmilili delo motorja, zato je bilo teh podatkov vedno več in ni trajalo prav dolgo, da so se inženirji domislili, kako jih prenašati v bokse, ne da bi se moral dirkalnik ustaviti. Najprej le omejeno količino podatkov vsakič, ko je dirkač zapeljal mimo boksov, nato pa ves čas.

Seveda je bila Renaultova ekipa v Formuli 1 med tehnično najnaprednejšimi. Konec koncev je prav Renault v Formulo 1 pripeljal turbo motorje, torej tehnologijo, ki jo dirkalniki formule 1 uporabljajo tudi danes. Ker so bili njihovi motorji toliko bolj napredni in zapleteni, je bila uporaba telemetrije zanje še toliko pomembnejša.

In danes? Danes Renaultov dirkalnik v bokse v vsakem krogu, ko je na stezi, pošlje za okoli dva gigabajta podatkov, ki jih nabere iz več kot stotih senzorjev, ki so vanj nameščeni. Med prostimi treningi zna biti teh senzorjev še več, saj smejo inženirji v dirkalnik namestiti dodatne senzorje. Najbolj priljubljene so ’grablje’, mreža senzorjev, ki zbira aerodinamične podatke, kadar moštvo preizkuša nove aerodinamične dele, na primer prednja krilca.

Tako se med dirkaškim vikendom nabere za okoli tri terabajte (tri tisoč gigabajtov) podatkov iz vsakega dirkalnika. In kaj inženirji počnejo z njimi? Osnovne podatke analizirajo že v boksih na dirkališču, prava podatkovna dirka pa poteka na sedežu moštva v Enstonu v Veliki Britaniji. Prav vsi podatki so namreč takoj, torej v realnem času, na voljo desetinam inženirjev, ki so vsak dirkaški konec tedna na svojih delovnih mestih v nadzorni sobi na sedežu moštva. Med treningi ali dirko tako zagotavljajo podporo moštvu na dirkališču – a ne le oni, temveč tudi zapleten računalniški sistem, ki ga uporabljajo.

Njegova umetna inteligenca sproti obdeluje vse te gigabajte podatkov, jih primerja s podatki, pridobljenimi na prejšnjih dirkah, testiranjih, pa tudi v simulatorju, k temu doda podatke, ki so na voljo iz časomerilskega sistema, vremenske spremenljive in na koncu pomaga pri taktičnih odločitvah. Kdaj zapeljati v bokse? Katere gume namestiti? Napasti ali braniti mesto? Pri vseh teh odločitvah moštvu na stezi pomaga ta zapleteni človeško-računalniški sistem, ki ga večina gledalcev ob stezi in pred TV-sprejemniki niti ne pozna.

Proizvajalci avtomobilov v Formuli 1 sodelujejo tudi zato, da izkušnje, pridobljene v njej, prenesejo tudi v svoje serijske avtomobile. To kakopak velja tudi za Renault: izkušnje, ki jih dobijo pri simulacijah delovanja dirkalnika, so neprecenljive tudi za simulacije, potrebne pri razvoju novega serijskega avtomobila. Enako velja za njegovo povezljivost in seveda zaščito podatkov, ki se prenašajo med avtomobilom in ’domom’. Zato je povezava med novim kadjarjem in Renaultovim dirkanjem v Formuli 1 morda na pri pogled malo opazna, a v resnici močna. Povezljivost s pametnimi mobilniki, navigacija in prometne informacije, digitalizacije servisnih postopkov, samodejni klic v sili in še kopica drugih sistemov, ki jih Renaultovi avtomobili premorejo, le prvi korak.

Tekst Dušan Lukič Foto Renault, Renault Sport Formula One Team/Xpb/James Moy

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri