Akcija na dveh in štirih kolesih

  • 19.01.2019

Jasmina in Marko, par, ki ju poleg medsebojne povezuje še ena ljubezen: rada aktivno preživljata prosti čas na vseh sortah dvo- in štirikoles. Skupaj smo se zapeljali na izlet, in to z vozili, ki si vsako zasluži vsaj en naj med sebi podobnimi: Can-Amovim hudim strojem maverick X3 XRC turbo R in Specializedovim top gorcem turbo levo.

(Foto: Saša Kapetanovič)

59 fotografij v galeriji

On je Marko. Bržkone je dirkal že v otroškem vozičku, potem pa še v gorskohitrostnih dirkah, enduru, cross-countryju, trialu, z gorskim in cestnim kolesom. »Če se ne zgonim, nisem miren. Če vsaj za urico na dan ne dvignem srčnega utripa, sem siten. Prav vidim se, kako sem zoprn, naj bo v službi ali doma, a si ne morem pomagati,« razlaga Marko Jager, ki se igra celo v službenem času – je namreč mehanik. V njegovi (moto)športni zgodovini najdemo nemalo zanimivih zgodb, ki mejijo na anekdote; denimo ta, ko je na enduro dirki padel in nadaljeval vožnjo kljub bolečinam, a nato vendarle odstopil, ker ga je v prsih nekaj špikalo … Ugotovili so, da mu je počeno rebro prebodlo pljuča. Včasih je dirkal z najmočnejšim 650-kubičnim husabergom, ki je veljali za brutalnega in za naše terene čisto preveč zmogljivega. »Bil sem po celo stezi, motor je razmetavalo levo in desno in na zadnje kolo. Zdelo se mi je, da sem hiter, ampak nisem bil, je bila pa moja vožnja dober šov za gledalce,« se smeji. Kasneje ga je zamenjal za 300- in celo 125-kubičnega sherca, lahkotna kot peresca. Skoraj. Marko je v garažo pripeljal še eno (lažjo) ljubezen: električno gorsko kolo. Najprej se jih je branil, češ, bicikel je bicikel in bicikel je treba gonit, motor je pa motor. A kmalu sta ugotovila …

Ona je Jasmina. Z enduro motorjem je spretnejša od marsikaterega fanta, a se vožnje loteva drugače kot on. Ne obeša se na ročico plina, ne pusti, da bi zadnje kolo divje opletalo. Njen slog je zadržan, a tekoč, njena drža je mirna, a tehnično pravilna. »Včasih vzamem 125-kubičnega, Marko pa svojega. Všeč mi je, ker je lahek in ga lahko krotim skoraj kot trial motor,« pove Jasmina Ribič, leta 2016 članica slovenske trial reprezentance na pokalu narodov. A enduro in trial nista edina rekvizita za preživljanje prostega časa: rada kolesari, hribolazi ali pa, še najraje, oboje skupaj.

Ker smo se oni dan na gorsko kolesarjenje z novimi električnimi bicikli odpravili v družbi nenavadnega para, je Marko poskrbel tudi za precej nenavaden prevoz. Kaj je to, terenski avto, ATV, quad, traktor? No, to zadnje še najmanj. Mavericka poganja s turbo puhalom podkrepljen trivaljni motor z nič manj kot 172 'konji', a ker to njegovemu lastniku ni bilo dovolj in ker ima kot mehanik dovolj znanja za poseganje v drobovje, je moč povečal na približno 200 'konjev', kar ob teži manj kot 800 kilogramov zagotavlja dirkaške zmogljivosti. A če je sopotnik vajen brutalnih pospeškov (ne glede na podlago), zagotovo ne ostaneš ravnodušen nad tem, kako neverjetno stabilen je ta stroj na terenu. Ko bivši relist poseka ovinek prek globoke bankine in pričakuješ vsaj grob sunek v ta zadnjo, če že ne prevračanja … Se zgodi … Nič! Vzmetenje ima približno 60 centimetrov (ja, več kot pol metra) prostega giba, kar pomeni, da se balonasta kolesa lahko umikajo jarkom in skalam ter s tem pomagajo ohranjati vozilo stabilno, kot bi bile tam gor po makadamski cesti speljane tračnice za vlakec smrti. S to razliko, da voznik lahko te tire usmerja po svoji volji. Jasmina pove, da se divje vožnje hitro privadiš, a da presenečenj s šoferjem, kot je Marko, nikoli ne zmanjka: »Včasih se greva vozit ponoči in včasih pri strmem vzponu pred seboj vidim le nebo, trenutek kasneje pa se teren obrne in luči svetijo skoraj navpično navzdol. Res je malo nor, a mu zaupam.«

Ko se pripeljemo do konca makadamske ceste, sprostita pasove, ki na strehi držijo dva dragulja, in nadaljujemo na kolesih v spremljavi tišine. Turbo levo je najnovejše električno gorsko kolo iz ameriške tovarne Specialized, ki si je, mimogrede, za lokacijo svetovne predstavitve izbrala hrvaško Istro. Ko slišiš ceno, ti je jasno, da to ni hec. Enajst jurjev za bicikel?! Za toliko denarja si lahko kupim dacio logan! A je že tako, da tudi dacie logan ne moremo primerjati z, denimo, desetkrat dražjim BMW-jem M5. In tako tale bicikel ponuja največ, kar trenutno premore hitro rastoča industrija električnih koles: lahek elektro motor v magnezijevem ohišju z interno oznako 2.1 v klanec pomaga z največjim navorom 90 Nm, litij-ionska baterija pa lahko shrani 700 Wh in tako kolesarju pomaga, hja, zdaj smo pa tam: doseg v kilometrih je pri gorskemu kolesarjenju težko oceniti oziroma zagotoviti, zato tovarna navaja od ene do pet ur akcije; odvisno od tega, kateri program uporablja voznik, oziroma od tega, ali elektromotor pomaga nogam ali obratno.

»Ugotovila sva, da lahko v enem izletu prevoziva veliko veliko več,« je nad e-bajkom navdušen Marko. »Prideš na vrh hriba, s katerega bi se običajno le še na smrt utrujen odpeljal domov, in rečeš: 'A greva še do tjale?' In na koncu obiščeva tri vrhove namesto enega.« Jasmina: »Sploh ni štos v tem, da bi lenaril. Na koncu si še vedno utrujen, le več prevoziš. Da sva na koncu podobno uničena, izbereva različne programe, torej Marko pritiska pedale malo bolj kot jaz.«

Pa še tole bi dodal: ne glede na to, ali boste do kičasto popolnega razgleda na jezerce, po katerem je mogoče supati, prišli peš, z biciklom ali pozimi na smučkah, v vsakem primeru si privoščite specialiteto izpod peke v koči tik ob jezercu. Vrhunsko.

TEKST Peter Kavčič FOTO Saša Kapetanovič

Sorodni članki

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri