Playboy Slovenija Vse kar moške zabava!

Draga D.,
zadela si z žebljico na glavico. Ja, nekakšen Fuccaccio sem, niti ne takšen zbiralec izkušenj, temveč žejen opazovalec, voajer.

Nisem se več vrnil k rdečelaski, ni pa bila zadnja. Tam sem bil kot pesnik, ne kot stranka. Da bi lahko o nečem pisal, moraš to doživeti, zelo enostavno, in tako se znajdeš na spolzkem terenu. Nekoč sem bil pri eni kurbi, precej nespretni, stalno je gledala na uro, končal sem na hitro, zunaj nje, v pomečkan kondom. Sploh se ne spomnim njenega obraza, spomnim pa se, da je bil v sobi velik plišast zajec.

Ko sem se oblačil, me je vprašala: »Nekam hladno je tu, a ne?« Samo pobral sem se. Jebiga, zato plačaš, da ti ni treba v zadregi iskati besed, ko odhajaš. Dobra kurba stane, tu ni kaj, to ni samo storitev, to je obred zapeljevanja. Ne vem veliko o potenci slovenskih pisateljev in ne zanimajo me njihove pijanske blodnje. Obstajajo veliko subtilnejše substance za stimuliranje spolnega akta. Verjamem pa, da ni veliko veselja z nažganim literatom v postelji.

Všeč mi je, če mi ga ženska res mehko, a odločno pofafa, če mi oblizne jajca, da se mi pred očmi stemni. Rajca me njeno stokanje, njeno vzpenjajoče se sopenje, ko se bliža orgazmu, njen znoj, ki se prežema z mojim, gostoljubna vlažnost njene pičke, njen ugriz na mojem vratu, nohti globoko v mojem hrbtu. Da se dobro pofukam z žensko, potrebujem čas. Slišati moram njen curek urina, kako tlesketa na straniš­ču, njen zadah, njen nenaličeni telesni vonj, da, potrebujem intimo, bližino. Zgolj praz­njenje jajc mi ne nudi posebnega užitka, me preveč spominja na jalovo delo.

Ozri se okrog sebe. Vidiš vse te obraze, glej, toliko je vlog v postelji. Seks je v svojem bistvu igra in igra je osnovno gibalo te družbe, seks je njena lepa stran, vojna pa njena grda. Ti se igraš s starejšimi moškimi in si hkrati njihova igrača, sesaš njihovega kurca in oni sesajo tvojo mladost. Vidiš, moški kurac je vražja zadeva, zasvoji te, da ti praznina med bedri postane neznos­na, pristaneš na vse. Seks je neskončen poligon, na katerem nas želja razkriva.

Še sedaj me zmrazi, ko pomislim na malo črno bitje, s katerim sem imel vihravo razmerje. Polna je bila miline, v postelji pa jo je obsedel hudič. Postala je groba in je hotela, da sem tudi sam tak. Ko mi ga je fafala, mi je zrla naravnost v oči, zrla s srepečim pogledom harpije. Enkrat, ko sva se fukala, me je tako vžgala, da me je skoraj vrglo s postelje. Sprva sem se ustrašil tak­šne silovitosti..

Potem sem sprejel igro, zgrabil sem jo za goltanec, da je postala plava, grozovito ji je začelo prihajati, tako je stisnila mojega kurca s svojimi vaginalnimi mišicami, da so moje oči skoraj skočile iz jamic. Zadevala sva se ga z amfetamini in vlekla popers, bledlo se nama je od vseh hlapov naslade. Na prvi pogled bi bilo lahko vse skupaj navadno izživljanje, pa ni bilo. Če si ne bi zaupala, ne bi mogla tako daleč. Neskončno sem užival, ko mi je prihajalo v njena usta, potem je ona vstala s polnimi usti, odšla na stranišče in tam prav po moško pljunila spermo v školjko. In, glej ga zlomka, tako kot ti praviš, ta silovitost naju je na koncu zrahljala, raztreščila, da sva končala najino razmerja.

Pozneje mi je pripovedovala, kako se je na Dunaju fukala z nekim Arabcem. Prišel je v njeno sobo, jo vprašal, ali jo moti, da moli v njeni sobi. Odvrnila je, da ne, da pa lahko gre v drugo sobo, če moti njega. Odvrnil je, da ne, le ­televizor naj da malo tiše. Ko je končal svoj obred, jo je grobo nategnil, nakar se je zjokal. Drhtel sem, ko mi je to pripovedovala – prosto po Freudu, seks je tesno povezan s strahom –, vstopal sem v svet, ki ga nisem poznal, kot bi se znašel v Dekameronu, kjer vsak pripoveduje svojo žgečkljivo zgodbo. Sem zato perverzen, je ta moja radovednost, ki podžiga mojo domišljijo, res dejanje, ki je nasprotno naravnim zakonom? Nič sramotnega ne obstaja pod rjuhami, če v to privolita oba, v to sem prepričan. Podžgi mojo domišljijo, odpri novo poglavje v Dekameronu.

Tvoj Tomi

Dragi Tomi,
takole mi pišeš: »Ti se igraš s starejšimi moš­kimi in si hkrati njihova igrača, sesaš njihovega kurca in oni sesajo tvojo mladost.« Igram se, seveda. In sem hkrati tudi tista, ki je igrana. To včasih res raje počnem s starejšimi, ker so enakovredni tekmeci.

Za erotični oziroma ljubezenski odnos, kakor hočeš, sta potrebna enakovredna udeleženca, ki enakomerno vlečeta vrv, ki ustvarja tenzijo (erotiko). In takšnega soudeleženca – vsaj dva do sedaj meni ljuba – sem res našla v starejšem moškem. Sicer ne vem, ali je to o starejših kakšno pravilo; ne maram pravil, že jutri me morda osvoji kak karakterno močan in karizmatičen vrstnik. Obstajata dve področji, ki slabo prenašata vnaprej določena pravila: ljubezen in umetnost. Njima pač daš, kar imaš, pa četudi ti posesata mladost, kot praviš.

Sem razmišljala o tem, seveda sem, ko sem bila prvič v zvezi s starejšim; nekoč me je prešinilo, da se on v tem odnosu pomlajuje, medtem ko se jaz staram. In, naj zveni nenavadno ali ne, to je bil za tisto obdobje najbolj popoln mogoč odnos, kajti njemu je skozi ta odnos odpadlo nekaj ­ciničnosti, ki se mu je nabrala skozi leta, meni naivnosti, ki jo je bilo treba prerasti. It was a win win.

Zanimivo, da pišeš o S/M-izkušnjah ravno v trenutku, ko sem nekaj podobnega doživela tudi sama. Temu se reče ­dober tajming, kajti sedaj ti lahko enakovredno odgovorim. Ne boš verjel, po dolgem času sem srečala nepridiprava, kritika z demoničnim smehom, ki privlači, hehe. Pod dolgem
času zato, ker sem pretrgala vse stike, predvsem za lastno dobro. Saj veš tisto o igranju z ognjem …

Kakorkoli, bil je žur in bila sva tam, takoj, ko sem ga zagledala, sem se napotila v njegovo smer, mislim, da je govoril z neko žensko, ne spomnim se, skratka, šla sem k njemu in naredila najmanj racionalno (a vendar v tistem trenutku zame edino možno) stvar: brez živijo, brez kakršnegakoli pozdrava sem ga začela poljubljati, po vratu, po licih, po ustih … Z besedami se je upiral (v tistih malih predahih, ko nisem bila prilepljena na njegova usta), fizično pa se ni niti premaknil. Prisesala sem se nanj kot školjka na skalo.

»Saj je samo vož­nja, tole življenje,« sem mu prigovarjala v uho, »vseeno je.« In res je bilo, vsaj meni. Povsem vseeno, če bo jutri bolelo in kakšen bo račun, ki ga bo treba za takšno drznost plačati. Lahko si misliš, kje in kako sva nadaljevala to čudno in protislovij polno srečanje. Pri njem doma, to je bilo vendar pričakovati. Nisem pa pričakovala tistega, kar je to srečanje iz njega izvabilo.

»Kaj hočeš od mene?« mi je rekel, ko sva prestopila prag njegovega stanovanja in me je močno pritisnil ob steno. »A to bi rada, to?!« je govoril in me grobo poljubljal. Prikimavala sem in se hkrati smejala, še vedno v vlogi zapeljivke, še vedno trdo oklepajoč se svojega konca vrvi. Ženske imamo moč, ki se skriva v načinu, kako prekrižamo noge, kako se brezsramno zazremo v moškega, ali kako se skorajda blazno smejimo, ko nas pritisnete ob steno; moč prihaja iz zavedanja, da smo kljub podrejeni situaciji še vedno tiste, ki obvladujemo igro.

Nekako sva pristala v postelji, pohod do nje niti ni bil buren, vmes sva si skoraj miroljubno oprala zobe in se ob tem gledala v ogledalu, merila drug drugega. To je trenutek, podoben tistemu tik pred spopadom dveh vitezov – gre za zgostitev koncentracije, ki bo kasneje eksplodirala v boju. Najin se je, kot pravim, nadaljeval v postelji, sadist v njem se je znova zbudil in žrtev ni imela nič proti. Spet me je vlekel za lase, za kazen ker sem pretrgala vse stike, jaz pa sem usločila vrat, kot bi hotela reči, »na, daj me, daj me«.

Zagrizel se je vame do bolečine, nato pa rekel: »Da boš vedela, da ljubezen tudi boli.« To je bil najboljši možni stavek za tisti trenutek, skoraj literaren, a vendar laž (ali pa je laž ravno zato, ker je tako zelo literaren?). To, kar se je dogajalo v tisti postelji, ni bila ljubezen, ljubezen je nekaj drugega. Bila je strast. Ampak kakšna strast, Tomi, kakšna strast!

Tvoja Dijana

Komentarji