Za vsako domnevno motnjo raste konkretna terapija s še konkretnejšo dolarsko postavko.

»Pozdravljeni. Moje ime je Max Modic in sem odvisnik od spolnosti.« Zdaj ste na vrsti vi, ki morate odgovoriti: »Pozdravljen, Max Modic. Hvala, ker deliš svoje občutke z nami.« V nadaljevanju bi moral poudariti, da sem povsem priprav­ljen prepustiti se Bogu, da odpravi moje značajske hibe, ter da si bom z molitvijo in meditacijo prizadeval izboljšati svoj zavestni stik z Njim.

Vi, moja terapevtska skupina, bi morali v tem strogo znanstvenem pristopu k reševanju problema odvisnosti dodati še: »Amen.« In prvi korak k zdrav­ljenju moje zasvojenosti bi bil storjen.

Najbrž bi se vam zasmilil, če bi takole skrušen, skesan in ponižen pod pezo spoznanja stal pred vami, vpijoč v nebo po pomoči v boju z zahrbtno pošastjo, za katero sploh nisem vedel, da obstaja, a ste mi jo vi, dobri ljudje, pomagali razkrinkati. Žal mi je, da nisem bogat in slaven, obdarili bi me z vizitko strokovno usposobljenega terapevta, specialista za zasvojenost povzročajoče spolno vedenje, ki bi v seriji seans za okroglih 300 dolarjev na uro temeljito počistil z usedlinami politično nekorektnih navad.

Hej, kako pa veš, da si zasvojen s spolnostjo, vas nejeverne Tomaže slišim v en glas spraševati. Dragi moji, stvar je resna – še posebno, če v reviji, ki jo pravkar držite v rokah tako kot jaz, najprej preverite duplerico in šele potem začnete brati. Tu ste že na poti v pogubo. Po statistiki je vsak moj četrti klik povezan s spletnimi stranmi s seksualno, erotično ali pornografsko vsebino.

Dnevno pregledujem seksualno ekspliciten material in marsikateri posnetek tudi shranim. Vztrajam pri rednih spolnih odnosih in ne obrnem se stran, ko nežnejši spol na sezonskih temperaturah po ljubljanskih ulicah ne skopari s promocijo svojih atributov. Ko se mimo mene sprehodijo dolge, sonca željne razgaljene noge.

Ne zamižim pred ritko, ujeto v tesno minico. In namerno opazim dekolte, katerega vsebina za centimeter, dva presega ujetništvo konfekcijske številke. Skratka, odvis­nik. Potrjen odvisnik, ki bi se moral po teorijah specializiranih stricev iz ozadja že zdavnaj srečati s posledicami svoje zasvojenosti, kot so občutek tesnobe, depresije in sramu. Upad samozavesti. Razpad zakonske zveze. Zmanjšanje ugleda na delovnem mestu. Izguba dolgoletnih prijateljev. Pa fizična izčrpanost. Ter iz dneva v dan višji izdatki za pornografske vsebine.

V zadnjih 20 letih se ni zgodilo nič od tega. Je kaj narobe z mano? Sem spre­gledal kak drobni tisk v priročniku za od­visnike od spolnosti? Ali preprosto nisem sposoben nasesti psevdoznanstvenim sugestijam, ki kujejo mastne dobičke iz človeške naivnosti, negotovosti in nerazgledanosti? Kakorkoli že, zdravila in zdravilci čakajo. Vse, kar morajo storiti, je prepričati ljudi, da njihovo blago in storitve nujno potrebujejo. Tisoč in en od­govor poznajo, kako zatreti seksualno energijo, in niti enega, kako njen potencial zasukati v uporabno smer.

Sčasoma bo tako sleherni konzument vsebin za odrasle razglašen za čustveno labilnega in potencialno nevarnega odvisneža, ki ga bo treba poslati vsaj na opazovanje, če že ne na zdravljenje v eno od 'ustanov'. Poskusnih zajčkov zlepa ne bo zmanjkalo. Po zadnjih dušebrižniških raziskavah, ki temeljijo na znanstveno hudo spornih metodah, med odvisnike od spolnosti spada že 15 milijonov Američanov, po najbolj črni različici pa naj bi zaradi seksualne zasvojenosti 'trpelo' kar deset odstotkov moške in približno trije odstotki ženske populacije.

Hitra projekcija pokaže, da je po tej statistični metodi v Sloveniji seksualno zasvojenih več kot 125 tisoč ljudi. Si predstavljate? Pri več kot 125 tisoč Slovencih in Slovenkah se je seksualni užitek sprevrgel v prisilno vedenje, ki ga ne morejo nadzirati!

No, na srečo v poljudnoznanstveni godlji s politično korektnim predznakom tu pa tam slišimo tudi glas razuma. Phillip Hodson, član Britanskega združenja za psihoterapijo, v oznako spolni odvisnik odkrito dvomi. Pravi, da ni nič čudnega, če človek rad veliko seksa, in dodaja, da pri 'odvisnosti od spolnosti' ne gre za tujo snov, ki bi vdirala v telo in na katero možgani ne bi bili prilagojeni.

»Lahko dokažete, da so zaradi spolnosti vzdraženi isti deli možganov kot pri uporabi hero­ina?« pravi Hodson. »A resnica je, da strokovnjaki nimajo pojma, kaj te podobe dejansko pomenijo.« Ali drugače, če na vojno območje pošljete dva odvisnika, heroinskega in seksualnega, bo le eden od njiju v kratkem obupano iskal svoj naslednji odmerek. Trikrat ugibajte, kateri. 

Tekst: Max Modic/Mladina, foto:Shutterstock, fotomontaža: Goya